"Pri julijskem poskusu puča smo videli, kako so se turški ljudje postavili za demokracijo. Zato je še posebej pomembno, da se zdaj v tem občutljivem obdobju podpre svoboda govora in medijev. Opozicija je del demokracije," je opozorila Merklova, ki je sedela zraven Erdogana.

Spodleteli udar kot izgovor za obračun s kritiki
Evropski voditelji, vključno z Nemčijo, so namreč zaskrbljeni, da Erdogan spodleteli poskus državnega udara izkorišča za obračun z vsemi kritiki in opozicijo ter za uveljavljanje avtokratskega režima. V množičnih čistkah turških oblasti je bilo od julija lani odpuščenih oziroma suspendiranih več kot 100.000 ljudi.

Skrbi zaradi napovedanih sprememb ustave
O prihajajočem turškem referendumu o spremembi ustave, ki povečuje pristojnosti predsednika države, pa je Merklova dejala, da je treba storiti vse za ohranitev delitve oblasti, svobode govora in raznolikosti družbe. Erdogan pa je v pogovoru zagovarjal uvedbo predsedniškega sistema in dejal, da je strah opozicije pred prenehanjem delitve oblasti neutemeljen. Obisk nemške kanclerke je označil kot pomembnega pri krepitvi odnosov med državama. Predvsem v boju proti terorizmu pa sta pomembna sodelovanje in solidarnost znotraj zveze Nato, je dejal. Po srečanju je Erdogan pozval k mednarodni podpori v boju Turčije proti terorizmu. "Proti mednarodnemu terorizmu se ne more boriti le ena država. Zato so potrebni mednarodni napori," je dejal.

Nemčija ceni muslimane, a svoboda veroizpovedi je pomembna
Merklova je v nagovoru turškemu ljudstvu dejala, da Nemčija ne le ceni muslimane, ampak z njimi sodelujejo tudi v boju proti terorizmu. Vendar je hkrati izrazila, da je zanjo pomembna svoboda veroizpovedi. "Vsak ve, da mi je svoboda veroizpovedi zelo pomembna in da jo vidim kot ključen element demokracije," je dejala.

Merklova in Erdogan krpala odnose
Sicer pa sta oba voditelja govorila še o položaju v Siriji, Iraku in o begunski krizi. Obisk Merklove v Ankari je namenjen krpanju nekoliko načetih odnosov med obema članicama Nata. Ankara naj bi bila namreč jezna zaradi nemške kritike glede stanja demokracije v državi in tudi glede domnevno pomanjkljive solidarnosti po poskusu državnega udara julija lani. V tej luči je še posebej občutljivo vprašanje 40 turških častnikov, ki so delali v Natovih oporiščih v Nemčiji in so po neuspelem poskusu udara tam zaprosili za azil. Turška vlada zahteva, da nemške oblasti prošnjo zavrnejo, sicer grozijo s posledicami.

Merklova še z Yildrimom o migracijskem toku
Merklova se je po srečanju z Erdoganom sestala še s turškim premierjem Binalijem Yildrimom, s katerim sta govorila predvsem o izvajanju dogovora o zaustavitvi migracijskega toka preko Turčije, pri čemer je Yildirim opozoril, da ima Turčija s tem kar nekaj težav. "En del dobro funkcionira, en pa ne, vsaj ne tako, kot bi si želeli," je dejal turški premier. Težava naj bi bila predvsem v vztrajanju EU, da bi Turčija omilila svojo protiteroristično zakonodajo. Kot je dejal Yildirim, Turčija od EU pričakuje, da bo njeno protiteroristično zakonodajo obravnavala na način, "ki ne bo ogrožal varnosti Turčije, regije in Evrope".