Nekdanji član skupine, ki je Miloševića varovala 31. marca 2001, ko so nove oblasti izvedle aretacijo, je v pogovoru za srbski časopis Kurir dejal, da bi lahko Milošević pobegnil najmanj 25-krat, a se je kljub prigovarjanju sodelavcev odločil, da ostane v hiši na Dedinjah. Pobeg ne bi bil težaven, saj je bila rezidenca s podzemnimi predori povezana z različnimi vojaškimi objekti, pri stranskem vhodu pa je bilo vse pripravljeno za odhod pravi Slavko Janković.

Milošević je takrat zmahnil z roko in dejal: "Ne bom bežal. Če moram odgovarjati, bom odgovarjal svojemu narodu." Nekdanji jugoslovanski predsednik bi z lahkoto odšel v tujino, domneva nekdanji član protiteroristične enote policije, ki ga je še skupaj z 20 dobro izurjenimi ljudmi Milošević najel le dva meseca pred prijetjem. Skupino osebnih stražarjev je vodil Bogoljub Bjelica, ljudi je novačil Siniša Vučinić, vsak od članov pa je dobil 1.500 tedanjih nemških mark mesečne plače.

Aretacijo izvedli kriminalci
Po besedah Jankovića je imel Milošević zanesljive podatke, da bi ga lahko med poskusom aretacije tudi likvidirali, kar ga ni toliko skrbelo kolikor je bil zamišljen. Vedel je, da bodo ponj prišli plačanci, ki jim je bilo obljubljenih pet milijonov mark za njegovo glavo, trdi Janković in dodaja, da so bili ljudje, ki so izvedli aretacijo, kriminalci iz samega vrha zemunska klana, od katerih so nekateri zdaj mrtvi, v zaporu ali pa na begu.

"Izdali so me"
Po prvem poskusu aretacije naj bi Milošević skušal poklicati takratnega srbskega predsednika Milana Milutinovića in jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunico, ki mu je moral pol leta nazaj priznati poraz na volitvah. Potem ko mu tudi v nekaj poskusih ni uspelo dobiti nobenega od njiju je v jezi dvrgel slušalko in razočarano dejal: "Vem, izdali so me. Pomagal mi ne bo niti eden niti drugi. Ampak, zakaj niso ljudje in mi to povedo."

Kdo je jokal?
Janković je v pogovoru na laž postavil trditve Čedomirja Jovanovića, ki se je v zgodovino zapisal kot človek, ki je prijel Miloševića. Jovanović je bil tesen sodelavec takratnega srbskega premierja Zorana Djindjića in je bil na čelu delegacije, ki se je šla tisto noč pogajat z Miloševićem. Dejal je, da je so bili v času prijetja osebni varnostniki pijani in s solzami v očeh, kar je ponovil tudi v lanskem pogovoru za slovenski tednik Mladina. Janković trdi, da je bilo prav nasprotno in da se je Jovanović jokal in trepetal od strahu. Eden od varnostnikom naj bi namreč predlagal, da ga vzamejo za talca, vendar se Milošević s tem ni strinjal in je pristal na pogajanja z njim.

G. V.