Čilska vlada je zavrnila možnost državnega pogreba za generala Pinocheta, zato so ga pokopali z vojaškimi častmi na vojaški akademiji. Na pogrebni slovesnosti so bili prisotni poveljniki vojske, mornarice, letalskih sil in vojaške policije ter predstavniki civilnih in vojaških oblasti iz časa Pinochetove vladavine.

Na pogrebu v vojaški akademiji se je zbralo približno 3.000 Pinochetovih prijateljev, sorodnikov in visokih vojaških predstavnikov, slovo od generala pa si je pred akademijo prišlo ogledati tudi več tisoč generalovih pripadnikov. Čilska predsednica Michele Bachelet, ki je bila sama žrtev mučenja pod Pinochetovo vladavino, se pogreba ni udeležila, nadomeščala jo je ministrica za obrambo.

Da se zgodovina ne bi ponavljala
Bacheletova je Čilence pozvala, naj ne pozabijo, kaj se je zgodilo pod Pinochetovo vladavino, in dejala, da "bodo samo takrat lahko imeli celostno vizijo prihodnosti države, ki bo temeljila na spoštovanju temeljnih pravic vseh Čilencev". Pinochetova hčerka Lucia pa je vse prisotne na pogrebu pozvala, naj nadaljujejo Pinochetov "ogenj svobode njegovega vladanja".

Po pogrebu bodo Pinochetovo truplo s helikopterjem odpeljali v krematorij na obali, kjer ga bodo upepelili, njegov pepel pa bodo podarili družini. Pojavila so se ugibanja, da naj bi dali pepel v Pinochetovo kapelo v bližini rezidence Los Boldos, saj v javnosti spomenika Pinochetu ne bo, ker se oblasti bojijo, da bi ga generalovi nasprotniki lahko oskrunili.

Pinochet je vladal s trdo roko
Pinochet je bil vodja nekdanje vojaške hunte, ki je leta 1973 v Čilu s silo prevzela oblast v državi, na predsedniškem položaju pa je zamenjal marksista Allendeja, ki je pri tem tudi umrl. Po Pinochetovem prihodu na oblast je prišlo do množičneh pobojev političnih nasprotnikov, med njegovim vladanjem je umrlo več kot 3.000 ljudi. Sledila so zaprtja voditeljev levice, izgnanstvo več sto tisoč Čilencev in nasilno zatiranje protestov, na katerih je prebivalstvo od leta 1983 zahtevalo vrnitev demokracije. Pinochet je položaj zapustil leta 1990, dve leti po tem, ko mu državljani na referendumu niso potrdili še enega osemletnega predsedniškega mandata. Umrl je zaradi slabega zdravja, ki se je vleklo več let, pred dobrim tednom pa je preživel srčni napad.

Javnost je razdeljena
Čilska javnost je razdeljena, saj je veliko ljudi ogorčenih, ker proti Pinochetu nikoli niso dokončali sodnih postopkov glede odgovornosti zaradi strahovlade med njegovim predsedovanjem, ogromno prebivalcev pa žaluje, saj je bil zanje Pinochet človek, ki je rešil državo pred marksizmom.

Zunanjepolitični urednik na TV Sloveniji Edvard Žitnik je v spletni klepetalnici MMC-ja povedal, da "razklanost čilskega naroda tudi po Pinochetovi smrti kaže, da ga imajo številni za heroja, kajti državo naj bi rešil pred komunizmom in vsem, kar ta prinaša s seboj, zagotovil naj bi red in disciplino ter normalno funkcioniranje države. Številni Čilenci menijo, da je bila Pinochetova zgodovinska vloga pozitivna, saj je prav ta isti diktator Pinochet v devetdesetih letih dovolil, da je čilenska demokracija ponovno zaživela."