Volitve v Boliviji je spremljalo tudi čez 100 opazovalcev iz EU-ja in Organizacije ameriških držav, ki so dejali, da vse kaže, da so volitve potekale nemoteno. Foto: EPA
Volitve v Boliviji je spremljalo tudi čez 100 opazovalcev iz EU-ja in Organizacije ameriških držav, ki so dejali, da vse kaže, da so volitve potekale nemoteno. Foto: EPA
Bolivijski predsednik Evo Morales
Morales, prvi bolivijski domorodni predsednik, je prepričan, da bodo ustavne spremembe v Boliviji zaznamovale nov začetek. Foto: EPA

V narodni skupščini, kjer sedi 255 poslancev, bo stranka Eva Moralesa zasedla 134 sedežev, kar je malo manj od potrebne dvotretjinske večine, a je bil Morales zelo zadovoljen. Dejal je, da mu izkazana podpora daje moči za nove spremembe. Vendar pa bo morala Moralesova stranka sklepati zavezništva, če bo hotela, da bodo oblikovane spremembe ustave sprejete.

Nekdanji bolivijski podpredsednik Victor Hugo Cardenas je dejal, da so državljani na volitvah izrazili svojo željo, da bo ustavno skupščino vodila Moralesova stranka, a ne sama, in da se bodo morali o političnih spremembah dogovarjati tudi z drugimi.

Pokrajine ne bodo bolj avtonomne
Podporo so volivci Moralesu izkazali tudi na referendumu o večji avtonomiji pokrajin, kjer je 56 odstotkov volivcev zavrnilo predlagano avtonomijo, za kar se je zavzemal tudi predsednik. V štirih izmed devetih pokrajin so državljani sicer glasovali za predlagano avtonomijo, a ker je bil odgovor na državni ravni negativen, bodo pokrajine ostale nespremenjene.

Morales na reformnem pohodu
Evo Morales je, odkar je januarja prišel na oblast, odločen v Boliviji izpeljati demokratično revolucijo. Nacionaliziral je državni naftno in plinsko industrijo, začel je prerazporejati zemljo, zmanjšal plače v javnem sektorju, želi pa si uzakoniti uporabo listov koke v določenih primerih.

Reforme, ki jih bo skušal zapisati v ustavo, pa med drugim vključujejo podelitev večje veljave in več pravic domorodni manjšini, strožji državni nadzor gospodarstva in večja transparentnost političnega sistema.