Koalicija desnosredinskih strank (konservativna stranka, populistična Stranka napredka in dve desnosredinski stranki - liberalci in krščanski demokrati) je tako dobila 86 od skupno 169 sedežev v parlamentu, predsednica Konservativne stranke Erna Solberg pa je že po objavi prvih projekcij v ponedeljek zvečer poudarila, da gre za "zgodovinsko volilno zmago desnice", in se zavezala, da bo sestavila novo vlado.

"Volivci so imeli na izbiro 12 let rdeče-zelene koalicije ali novo vlado - volivci so izbrali nas," je dejala pred zbranimi navdušenimi predstavniki stranke in dodala, da je po telefonu že čestitala vodjem strank morebitnih koalicijskih partneric in jih povabila na pogovore. Kot je povedala, imajo štiri ali pet tednov časa za oblikovanje nove vlade.

Stoltenbergova vladna koalicija, ki je na oblasti od leta 2005, je dobila 72 sedežev, kar je 14 sedežev manj, kot jih ima v tokratnem sklicu. Eno poslansko mesto je dobila neodvisna stranka Zelenih, za katero bo to prvo poslansko mesto.

Stoltenberg je priznal poraz na volitvah
Tudi dosedanji predsednik levosredinske vlade Jens Stoltenberg je že priznal poraz na volitvah in čestital svoji najverjetnejši naslednici. Priznal je, da jim ni uspelo doseči cilja, tretje zaporedne zmage, a da so dosegli spoštljiv rezultat in da so laburisti še vedno največja stranka v državi. Povedal je, da bo odstop svoje vlade ponudil po predstavitvi proračuna 14. oktobra, ko bo jasno, ali v parlamentu obstaja parlamentarna podlaga za novo vlado.

V Stranki napredka do leta 2006 tudi Breivik
V novi konservativni vladi, ki bo imela veliko dela z oblikovanjem vladne platforme, saj gre za izjemno raznolike stranke, bo prvič v zgodovini te skandinavske države tudi populistična Stranka napredka, ki nasprotuje priseljevanju in katere član je bil do leta 2006 tudi skrajni desničar Anders Behring Breivik, ki je julija 2011 v Oslu in na otočku Utoya ubil 77 ljudi. Kljub razburjenju zaradi poboja so Norvežani Stranki napredka očitno dali priložnost, da vstopi v vlado.

Stranka napredka, ki je od svojega nastanka pred 40 leti v opoziciji, je že obljubila resna pogajanja. Njen predsednik Siv Jensen je obljubil, da bodo pustili močan pečat na vladnem programu, v predvolilni kampanji pa je obljubljal zaostritev priselitvene zakonodaje in azilne politike ter večjo porabo sredstev, ki jih država dobi z nafto in zemeljskim plinom. Stranka je pred volitvami svojo protipriseljensko in protiislamsko retoriko malce omilila, a je njihova politika še vedno zelo restriktivna do priseljencev, ki jih je lani v državo prišlo kar 70.000.