Maročanom se obeta islamistična vlada. Foto: EPA
Maročanom se obeta islamistična vlada. Foto: EPA
Maroko
Tokratnih volitev se je udeležilo kar 45 odstotkov volilnih upravičencev. Foto: EPA

Islamisti so na prvih parlamentarnih volitvah po julijski spremembi ustave osvojili 80 poslanskih sedežev v 395-članskem parlamentu in med vsemi strankami osvojili največ glasov.

Stranka prava in razvoja si je v preteklih letih ustvarila podobo poštene stranke, ki se bori proti korupciji in se zavzema za izboljšanje javnih storitev, s čimer se je oddaljila od stereotipne podobe moralistične stranke, ki zagovarja žensko nošenje naglavnih rut in prepoved prodaje alkohola.

Sicer je enako število glasov osvojila koalicija manjših liberalnih strank pod vodstvom finančnega ministra Salahedineja Mezouarja, vendar bo koalicijo sestavljala posamezna stranka z največ glasovi.

Zaradi volilnega sistema, ki ga zaznamuje zapletena proporcionalna delitev sedežev v parlamentu, se vanj prebije veliko število manjših strank s po le nekaj sedeži, kar pomeni, da vlado običajno sestavlja koalicija večjega števila strank.

Neveljavne glasovnice v znak protesta
Maroške volitve običajno zaznamuje tudi veliko število neveljavnih glasovnic. Na enem izmed volišč v prestolnici Rabatu je bilo vsaj 16 odstotkov glasovnic neveljavnih, pogosto zato, ker so volivci v znak protesta obkrožili vse stranke na seznamu, ali pa nobene.

Na predhodnih volitvah leta 2007 je bilo oddanih 19 odstotkov neveljavnih glasovnic. Številni Maročani so nezadovoljni s političnim procesom v državami in z izbiro politikov, ki jo imajo na voljo.

Pomlad prinesla spremembe
V Maroku so se stranke dogovorile, da bodo volitve izpeljali leto dni pred rednim rokom, saj so na referendumu 1. julija sprejeli spremembe ustave, ki daje parlamentu in vladi več pooblastil.

Spremembe je ob arabski pomladi v regiji približno dva tedna po začetku protestov v Maroku predlagal sam kralj Mohamed VI., z njimi pa je nekoliko omejil svojo oblast ter okrepil vlogo parlamenta in premierja. Novo je tudi, da premierja imenuje kralj iz stranke, ki zmaga na parlamentarnih volitvah.

Na volišča je bilo povabljenih 13 milijonov volivcev, in čeprav so številni aktivisti pozvali k bojkotu petkovih volitev, je ministrstvo za notranje zadeve po zaprtju volišč sporočilo, da se je volitev udeležilo 45 odstotkov volilnih upravičencev, kar je več kot leta 2007, ko je na volišča odšlo 37 odstotkov volivcev.