Načelnik štaba združenih poveljstev general Martin Dempsey je v torek pred ameriškimi senatorji možnost kopenskega angažmaja ameriške vojske dopustil, predsednik Obama pa je danes to možnost zavrnil.

"Ameriške sile, ki so v Iraku, nimajo in ne bodo imele bojne misije," je dejal Obama po srečanju s poveljniki osrednjega poveljstva, ki pokriva tudi Bližnji vzhod.

Boj proti IS-ju ne more biti le ameriška zadeva in potrebuje široko koalicijo, je dodal. "Ameriške enote bodo podpirale iraške v boju proti teroristom, ne bom pa poslal naših oboroženih sil v novo kopensko vojno v Irak," je dejal Obama.

Dempsey je v torek pred senatorji sicer pojasnil, da bodo morda ameriški svetovalci, ki so v Iraku, včasih morali spremljati iraške ali kurdske sile v napadu na posamezne tarče IS-ja. Obama pa je že do zdaj javno trdil, da ameriški svetovalci ne bodo sodelovali v bojih.

Pomisleki glede zanesljivosti sirske opozicije
Med kongresniki v Washingtonu ni izrazitega nasprotovanja Obamovi strategiji boja proti IS-ju v Iraku in Siriji, ob tem pa posamezni kongresniki izražajo dvome o uspehu, če se bodo ZDA na tleh zanašale le na iraške in kurdske sile v Iraku in zmerno opozicijo v Siriji. Predvsem zmerna sirska opozicija naj bi bila namreč prešibka in premalo zanesljiva.

Več napadov, več podpore?
Ameriški zračni napadi pa so, kot kaže izjava direktorja ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI Jamesa Comeyja, dvorezen meč. Comey je v odboru za domovinsko varnost ameriškega kongresa namreč dejal, da se podpora IS-ju od začetka ameriških zračnih napadov v Iraku povečuje. IS naj bi imel zdaj v Iraku in Siriji od 20.000 do 31.000 borcev, nove pa privablja z učinkovito spletno propagando. ZDA so od 8. avgusta izvedle že 167 zračnih napadov na IS v Iraku.