Parlament je s 70 glasovi za in 23 proti potrdil odstop 71-letnega Barzanija in sprejel tudi odločitev, da se njegova pooblastila prenesejo in razdelijo na parlament, vlado in sodišča. Kurdski poslanci naj bi zdaj odločili, kdaj bi izvedli volitve novega predsednika, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Barzani je bil glavni arhitekt procesa osamosvajanja iraškega Kurdistana. Kurdi so na neobvezujočem referendumu 25. septembra z veliko večino podprli neodvisnost, a je potem uradni Bagdad sprožil vojaško akcijo za ponovni prevzem nadzora nad pokrajino, zlasti nad naftno infrastrukturo.

Iraškim silam je cilje uspelo doseči že v nekaj dneh, uradni Erbil pa je nato zaprosil za prekinitev ognja in ponudil zamrznitev izidov referenduma. Iraški premier Haider Al Abadi je to zavrnil in zahteval razveljavitev referenduma in spoštovanje ustave.

Oboroženi protestniki vdrli v parlament
Barzani je v nedeljo parlamentu pisno sporočil, da se s 1. novembrom nepreklicno umika s položaja, ki ga zaseda od leta 2005. Namerava pa ostati "pešmerga" in se kot kurdski borec še naprej boriti "za ljudstvo Kurdistana". Kot je dejal, Kurdom ob strani stojijo le še njihove gore. Barzani je tiste, ki so iraškim oblastem brez boja predali z nafto bogati Kirkuk, označil za izdajalce. Na referendumu je samostojnost sicer podprlo kar 92 odstotkov kurdskih volivcev.

V Kurdistanu so sprva načrtovali, da bi 1. novembra izvedli volitve tako predsednika kot regionalnega parlamenta, a so jih zaradi političnega in tudi vojaškega kaosa po septembrskem referendumu preložili. V opozicijski stranki Goran so odgovornost za ta kaos in hud razkol z Bagdadom pripisali Barzaniju. Pozvali so ga k odstopu in zahtevali oblikovanje "vlade narodne rešitve".

V parlamentu se je zgodil tudi incident. V stavbo je namreč med zasedanjem vdrlo več deset oboroženih protestnikov, ki se ne strinjajo s potezo parlamenta in odstopom Barzanija. Slišali so se streli, napadli pa so tudi novinarje na prizorišču.