Spusti se na naslonjač, žena Graça mu popravi noge in ga poljubi na lice. Na Mandelovi levi strani je mizica, nakopičena s časniki v angleščini in afrikansu, jeziku belcev, ki so ga zaprli za 27 let. Družina in stari prijatelji sedijo na njegovi desni, kjer bolje sliši. Njegov spomin ima par lukenj, a še vedno rad govori o preteklosti in vleče na dan stare zgodbe.
Nenehne govorice o pešanju
Mandela, morda najbolj ljubljeni državnik na svetu in naravni zabavljač, je že večkrat oznanil svoj umik iz javnega življenja, a se je spet pojavil bodisi na popkoncertih v njegovo čast, bodisi na političnih shodih. A nedavno, ko je odpovedal vse svoje obveznosti, so v Južni Afriki začele krožiti govorice, da je resno bolan. Njegova fundacija je zato izdala izjavo, češ da je "tako dobro, kot je le mogoče za nekoga, ki je star 91 let".
A tudi medtem, ko Mandela počasi izginja izpod žarometov, ohranja ključen prostor v tamkajšnji javni zavesti. Za mnoge je še vedno idealen voditelj - topel, velikodušen, pripravljen priznavati svoje neuspehe ... Vsi njegovi politični nasledniki se merijo njemu ob bok - in največkrat padejo na tem testu. Mandela je ustanovni oče, čigar vrednote še vedno oblikujejo narod.

Zdrav, a utrujen
"Ideja Nelsona Mandele je tista, ki ostaja lepilo, ki veže JAR skupaj," pravi Mondli Makhanya, urednik Sunday Timesa. "Starejši ko je, bolj krhek postaja, bolj ko se bližamo tistemu neizogibnemu, bolj se vsi bojimo tistega dne. Ja, gre za ljubezen tega človeka, a tu je tudi vprašanje, kdo nas bo povezoval?" Ljudje koprnijo po vedrini dni, ko je JAR mirno končal svojo rasistično belo vladavino, in si želijo razumeti tega nepopolnega moža z velikim srcem, ki je utelešal ta trenutek. Prav zaradi tega številni zgodovinarji in novinarji pripravljajo novo serijo knjig o Mandeli.

V Johannesburgu ni neobičajno, da prebivalci Mandelove soseske Houghton čenčajo o njegovem stanju. Mandelov arhivist Verne Harris skuša utišati govorice o pešanju velikega moža, češ da je še vedno zdrav, a utrujen od vljudnostnih pogovorov z neznanci. "Dolgo časa lahko obuja spomine na pretekle dogodke izpred več let, a saj veste, kako je na stara leta - kratkotrajni spomin začne nagajati in imaš tudi slabše dneve," razlaga Harris.
Čaka na vrnitev domov
Mandela sam pogosto govori o smrti - a predvsem s šaljivim tonom. Njegova želja je, da ga po smrti pokopljejo ob svojih prednikih v Qunuju, kjer je preživel najlepša leta svojega otroštva. V svoji avtobiografiji ga opisuje kot kraj malih panjastih koč s travnatimi strehami. "Na poljih je bilo," je zapisal, "kjer sem se naučil klatiti ptice z neba s fračo, nabirati divji med, sadje in užitne koreninice, piti toplo, sladko mleko izpod krave, plavati v bistrih, hladnih potokih in loviti ribe s sukancem in žico."
Mandela mirno čaka na dan, ko bo spet v ljubljenem kraju. JAR se tega dneva boji bolj kot vsega drugega.