Kot je poudarila v intervjuju za nemško javno televizijo ZDF, se bo kljub vse večjim pritiskom borila za svoj humanitarni pristop do migrantske krize. "Sem za to, da kažemo prijazen obraz Nemčije," je povedala kanclerka in dodala, da ni prva na tej funkciji, ki se je morala za kaj boriti. Dejala je, da je zdaj naloga njene vlade, da zaščiti državne meje in se bori za reševanje vzrokov migrantske krize, ki pa po njenih besedah ostajajo "zunaj Nemčije".

Še naprej pa kanclerka ni pripravljena določiti zgornje številke beguncev, ki jih Nemčija lahko sprejme. "V Nemčiji ne moremo enostransko opredeliti, kdo še lahko pride, kdo ne," je dejala.

Angela Merkel se ubada z vse večjim nasprotovanjem svoji begunski politiki znotraj vladne koalicije. Krepi pa se tudi nasprotovanje nemške javnosti. Televizija ZDF je tako objavila javnomnenjsko raziskavo, v kateri se je 52 odstotkov vprašanih izreklo proti kanclerkini begunski politiki, medtem ko jo podpira 43 odstotkov vprašanih.

Ostojić: Ograjo lahko umaknejo tudi lovci
Medtem se je hrvaški notranji minister Ranko Ostojić odzval na slovensko postavljanje ograje. Kot je dejal, za zdaj ne bodo odgovorili na slovensko "provokacijo" s postavitvijo žico ob meji na delu ozemlja, ki ga ima Hrvaška za svojega.

Kot je dejal, Slovenija z žico ne more, posebej pa ne s svojimi vojaki, zavarovati celotne meje s Hrvaško, ki je dolga več kot 600 kilometrov. "Težavo bomo uredili. Kdaj se bo to zgodilo, prepustite hrvaški policiji, da bo presodila," je dejal v začasnem hrvaškem tranzitnem begunskem centru v Slavonskem Brodu. Kot poroča hrvaški portal vecernji.hr, je Ostojić na novinarsko vprašanje, do kdaj bo Hrvaška trpela ograjo na ozemlju, za katerega Zagreb trdi, da je hrvaško, odgovoril, da umakniti ograjo ni nikakršna težava in da lahko to storijo tudi lovska društva.

Ostojić je še dejal, da se Hrvaška "strogo drži Junckerjevega načrta", zato naj bi bila ocena slovenskega premierja Mira Cerarja, da bi Hrvaška lahko spustila begunce čez slovensko mejo mimo dogovorjene poti, popolnoma nerealna. Pojasnil je, da prebežnike prevažajo proti Sloveniji ob stalnih dogovorih s slovensko stranjo, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

Srečanje v Ljubljani naj ne bi rešilo ničesar
Pobudo slovenske notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar, da bi se 17. novembra v Ljubljani srečali notranji ministri držav, ki so na balkanski begunski poti, je Ostojić označil za nesprejemljivo. Srečanje naj ne bi namreč "absolutno nič rešilo", ker je povabljenih premalo držav. Ni sicer zavrnil morebitne udeležbe, če srečanje vendarle le bo.

To, da je tudi Avstrija začela postavljati žičnato ograjo ob meji s Slovenijo, pa je Ostojić ocenil kot dodatni pritisk in signal za prebežnike, ki bo povzročil prav nasprotno, ker takšne napovedi zgolj pospešujejo prihod novih beguncev.

Avstrija v postavitev žične ograje
Avstrijska koalicija je sicer sklenila, da za zdaj na meji pri Špilju ne bo postavila daljše 25-kilometrske ograje, temveč 3,7 kilometra dolgo žičnato ograjo.

Kot je sporočila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, se je vladna koalicija strinjala, da se na prošnjo Slovenije za zdaj odpove postavitev 25 kilometrov dolge ograje, o kateri so razmišljali. Slovenija je po ministričinih besedah na lastno pobudo zatrdila, da bo na svojem ozemlju učinkoviteje nadzorovala dostop do Špilja.

Bodo pa Avstrijci med drugim okrepili patrulje na meji s Slovenijo in tudi nemudoma začeli priprave na morebitno postavitev 25-kilometrske mejne ograje pri Špilju. To bodo nato postavili, če varnostni ukrepi, ki jih je na svoji meji s Hrvaško sprejela Slovenija, kot so ograjeni koridorji in okrepljene patrulje na zeleni meji, ne bodo delovali. Ograjo, po poročanju Reutersa naj bi bila dolga štiri kilometre, bi lahko Avstrija nato postavila v vsega 48 urah.

Avstrija sicer želi na meji postaviti dve vrsti ograje, ki bi preprečila prehajanje beguncev. V prvi vrsti bi stala pletena žična ograja, ki bi preprečila morebitne poškodbe ljudi na zvitkih bodeče žice. Te bi napeljali v drugi vrsti, za pleteno ograjo. Dele meje, kjer ograje ne bi bilo, naj bi nadzorovali z okrepljenimi patruljami. Ograja bi bila v severovzhodni in jugozahodni smeri dolga pet kilometrov in bi potekala do reke Mure. V jugozahodno smer naj bi bila prav tako dolga nekaj kilometrov.

Norveška bo zavračala prosilce iz "varnih držav"
Norveška vlada predlaga spremembo zakonodaje, tako da bodo prosilce za azil iz t. i. varnih držav lahko zavrnili že na meji. "Zelo malo tistih, ki pridejo čez norveško-rusko mejo v Storskogu, dejansko prihaja iz držav, kjer divja državljanska vojna. Nasprotno, večina ima pravico do bivanja v Rusiji in te bi lahko odvrnili že na zapornici na meji," je dejala premierka Erna Solberg. "Naše stališče je, da Rusija ljudi brez schengenskih vizumov sploh ne bi smela spustiti čez mejo," je še pojasnila premierka Norveške, ki sicer ni članica EU-ja, je pa del schengenskega območja.

Mejni prehod Storskog na severu Norveške je edini mejni prehod na norveško-ruski meji, od ponedeljka pa je tam mejo prečkalo 372 beguncev. O vstopanju beguncev na Norveško iz Rusije smo že poročali. Zaostritev azilne zakonodaje je napovedala tudi Danska.

Razbili tolpo tihotapcev
Avstrijske oblasti pa so v četrtek razkrile, da so razbile tolpo tihotapcev ljudi, ki naj bi od februarja do Dunaja prepeljala okoli 1.800 prebežnikov. Po besedah avstrijske notranje ministrice je tolpa računala od 250 do 300 evrov na osebo za tihotapljenje iz Srbije in Madžarske ter tako pridobila več kot pol milijona evrov.

Avstrijske oblasti preiskujejo 17 ljudi, od tega so jih enajst aretirali. Policija je do zdaj zasegla 50.000 evrov in šest kombijev. Na vožnjo so tihotapili po od deset do 15 ljudi. Tolpa je uporabljala še eno vozilo, ki je peljalo pred kombiji, da bi preverilo, ali je varno. Prav tako je najemala stanovanja na Dunaju, da so se lahko vozniki med vožnjami odpočili, je povedal vodja policije v deželi Spodnja Avstrija Franz Prucher.

Spomnimo. Konec avgusta so v Avstriji ob avtocesti odkrili zapuščen tovornjak z 71 trupli beguncev, ki je pretresel svet. Med žrtvami so bili tudi trije dečki in dveletna deklica, ki so se v zamrzovalniku vozila zadušili.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.