Zakonu so dlje časa nasprotovali v Krščanski demokratski in Krščanski socialni uniji (CDU/CSU), a so ga marca letos le potrdili. V praksi to pomeni, da bo v nadzornih odborih 108 največjih nemških podjetij moralo sedeti 180 žensk več kot doslej.

Zadnja leta še več moških na vrhu podjetij
Delež moških je bil v nadzornih in upravnih odborih podjetij v Nemčiji v povprečju krepko nad 80 odstotki, v zadnjih letih se je celo povečeval. V zasebnih podjetjih je delež žensk vsega 5,8-odstoten, v nadzornih odborih javnih podjetij pa je že višji - 18,9-odstoten - tudi zaradi pričakovanj sprejetja omenjenega zakona.

Zakon predvideva, da bo moralo v največjih podjetjih, ki imajo v nadzornih odborih predstavnike zaposlenih, od leta 2016 sedeti 30 odstotkov žensk. Takih podjetij je v Nemčiji 108, na tisoče preostalih, srednjih in manjših podjetjih bo o sestavi članov nadzornih in upravnih odborov odločalo samih.

Večina podjetij nepripravljena na zakon
Sprejetje zakona o ženskih kvotah v odborih podjetij je plod zavzetosti nemške ministrice za družino Manuele Schwesig, ki ji je zakon uspelo pripeljati do sprejetja kljub ostremu nasprotovanju v nemških poslovnih združenjih. Schwesigova je bila konec leta zelo kritična do podjetij, saj večina podjetij nekaj tednov pred uveljavitvijo zakona na ženske kvote ni bila pripravljenih.

V nadzornih odborih podjetij je delež žensk trenutno 22-odstoten, torej 8 odstotkov pod zahtevano kvoto, a petina podjetij v nadzornem odboru nima niti 10-odstotnega deleža žensk. Še slabše je v upravnih odborih, v katerih sedi le 4,8 odstotka žensk. Najmanj jih sedi v upravnih in nadzornih odborih avtomobilskih podjetij.

Dvomi delodajalcev o ustavnosti zakona
Poleg tega mora 3.500 manjših podjetij delež žensk v odborih določiti na prostovoljni osnovi, a številna, med njimi denimo Eon, Commerzbank in ThyssenKrupp, teh ciljev ne uresničujejo. V združenju Nemških industrialcev in Konfederaciji društva zaposlenih v Nemčiji so celo podvomili o ustavnosti zakona, ki pa s 1. januarjem 2016 stopa v veljavo.