Učinki podnebnih sprememb najbolj ogrožajo zdravje, izobraževanje in zaščito mladih, ki živijo v Srednjeafriški republiki, Čadu, Nigeriji, Gvineji in Gvineji Bisao.

Najmanj so otroci zaradi podnebnih sprememb ogroženi na Islandiji. Slovenija se na lestvici 163 držav uvršča na 152. mesto, so sporočili iz Unicefa.

"Podnebne spremembe so skrajno nepravične. Otroci seveda niso odgovorni za naraščajoče temperature po svetu, bodo pa prav oni plačali najvišjo ceno. Otroci iz držav, ki so najmanj odgovorne za nastalo situacijo, bodo trpeli najbolj," je opozorila izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore.

Poročilo je po njenih besedah prvič ponudilo celovito predstavo o tem, kje in kako so otroci izpostavljeni podnebnim spremembam, in situacijo označila za "nepojmljivo strašljivo".

Unicef opozarja, da ugotovitve poročila odražajo število otrok, ki so ogroženi danes, številke pa se bodo verjetno še poslabšale, saj se učinki podnebnih sprememb pospešujejo.

V nekaterih državah smrtonosna kombinacija dejavnikov

Pri indeksu tveganja zaradi podnebnih sprememb so države razporejene glede na to, do kakšne mere so otroci izpostavljeni podnebnim in okoljskim pretresom ter kako občutljivi so nanje, kar je povezano z njihovo možnostjo uporabe osnovnih storitev.

V ogroženih državah se otroci spopadajo s smrtonosno kombinacijo izpostavljenosti številnim podnebnim in okoljskim pretresom ter visoke stopnje občutljivosti zaradi nezadostnih osnovnih storitev, kot je denimo dostop do vode, sanitarij, zdravstvenih storitev in izobraževanja.

Unicef poziva vlade, podjetja in druge akterje, naj zmanjšajo izpuste toplogrednih plinov, povečajo naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost osnovnih storitev za otroke, zagotovijo otrokom izobraževanje na področju podnebnih sprememb in zelene preobrazbe, vključijo mladostnike v vsa nacionalna, regionalna in mednarodna pogajanja in odločitve in zagotovijo, da bo okrevanje po pandemiji covida-19 zeleno in vključujoče ter ne bo ogrozilo prihodnjih generacij.