Kdo pravzaprav so Nočni volkovi, nekakšna ruska različica Hell's Angels (dejansko imajo vzdevek Putinovi Hell's Angels)? Člani so se začeli v klub ljubiteljev motorjev in rockovske glasbe povezovati že leta 1983, ko so v Moskvi prirejali nezakonite koncerte.

Leta 1989 so nato tudi formalno ustanovili klub z imenom Nočni volkovi (Nočnje Volki) in tako postali sploh prvi uradni motoristični klub v Sovjetski zvezi.

30 let pozneje se Volkovi v Rusiji še vedno ukvarjajo z organizacijo rockovskih koncertov, vodijo salone za tetovaže in so soustanovitelji vsakoletne tetovatorske konvencije v Moskvi ter imajo svojo linijo oblačil Volčja koža.

Med člani tudi Kadirov
Danes imajo Volkovi 9.000 članov (med njimi je tudi čečenski voditelj Ramzan Kadirov), svoje izpostave pa še v Ukrajini, Latviji, Nemčiji, Bolgariji, Romuniji, Belorusiji, Slovaški, Avstraliji, Filipinih, Makedoniji, Srbiji ter Bosni in Hercegovini, kjer so trenutno tudi na svoji turneji.

A kot je to pri Volkovih že navada, vse ne poteka gladko - skupina ima namreč prepovedan vstop v številne države.

Težava ni samo v tem, da so Nočni volkovi zelo blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki je celo njihov častni član in je leta 2011 celo začel svojo takratno predvolilno kampanjo s svojim harley davidsonom na čelu njihovega sprevoda.

Problematična vloga v Ukrajini
Za Zahod sta problematična nacionalizem in homofobnost skupine, ki sicer trdi, da ne diskriminira, pa tudi njen vodja Aleksander Saldostanov - Kirurg, ki je dejavno podpiral proruske separatiste na vzhodu Ukrajine in združitev Krima z Rusijo.

S pomočjo kluba naj bi celo novačil borce za vojno v Donbasu, člani kluba pa naj bi imeli poulične patrulje po Krimu, zaradi česar so ZDA proti Volkovom leta 2014 uvedle sankcije. Leta 2015 je ameriškemu zgledu sledila tudi Kanada, nezaželeni so v Litvi in Gruziji, prav tako leta 2015 pa sta Volkovom vstop v državi zavrnili Poljska in Nemčija.

Volkovi so namreč takrat nameravali jubilejni dan zmage, ko je Sovjetska zveza 9. maja 1945 porazila nacistično Nemčijo, proslaviti z vožnjo od Moskve do Berlina, a jih je poljska vlada zaradi njihove podpore Putinu na meji obrnila, Nemčija pa jim je preklicala vizume.

Sarajevo se boji političnih implikacij
In če Volkovom v Srbiji, tradicionalni ruski zaveznici, ne delajo težav, pa ni tako v BiH-u. Sarajevo jih je namreč razglasilo za varnostno grožnjo, in jim, skupaj s srbsko podružnico skupine, zavrnilo vstop, zato so iz Srbije pot nadaljevali v Republiko Srbsko. Bošnjaki v Sarajevu balkansko turnejo Nočnih volkov vidijo kot ustrahovanje vseh, ki niso Srbi.

"Nočni volkovi niso tipični motoristični klub, ampak nosijo močno politično sporočilo," je pred dnevi za Radio Slobodna Evropa povedal minister za varnost BiH-a Dragan Mektić, ki se boji, da bi politiki v Republiki Srbski obisk Volkov izkoristili za volilno kampanjo.

To morda niti ni povsem iz trte izvito glede na to, da je leta 2015 predsednik Republike Srbske Milorad Dodik Volkovom podelil posebno priznanje zaradi njihovega "zavzemanja za človekove pravice, strpnost med ljudmi, vladavino prava in svobode ter za prijateljske odnose med Rusko federacijo in Republiko Srbsko".

Presenečeni nad prepovedjo
"Res smo bili presenečeni s prepovedjo vstopa in političnim kontekstom, ki ga skušajo ustvariti okoli naše turneje. Smo mirovniki, a, kot je rekel Jezus - samo ljudje, ki ustvarjajo mir, lahko vstopijo v nebeško kraljestvo. Želimo povezovati ljudi. Na tej turneji nismo samo Nočni volkovi, ampak z nami potujejo tudi običajni ljudje," je povedal Evgenij Strogov, član Volkov in predsednik ruske zveze motoristov.

"Naša misija je tudi, da se poučimo o zgodovini srbske kulture, bosanske kulture, o Republiki Srbski, Črni gori, Makedoniji in drugih državah. Za nas je zanimiva ruska prisotnost v teh državah - in obratno," je še dejal Strogov, ki pravi, da se s politiki sploh niso nameravali srečati, ampak so želeli samo "obiskati samostane".

Balkanska turneja 20 članov Nočnih volkov, ki jo nekateri razumejo tudi kot politično sporočilo Moskve, naj bi trajala do 28. marca.