Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške sta potrdila, da se pozitiven pristop širi tudi na druga področja odnosov med državama.

Panel je bil namenjen pregledu sodelovanja tako med omenjenimi tremi državami po razglasitvi italijanske in hrvaške izključne gospodarske cone v Jadranskem morju kot analizi "posledic" za tri največja pristanišča v severnem Jadranu, Koprom, Trstom in Reko.

Napovedana je bila tudi udeležba italijanskega zunanjega ministra Luigija Di Maia po videopovezavi, a se je minister opravičil. Sta pa sodelovala zunanje ministra Slovenije in Hrvaške, Anže Logar in Gordan Grlić Radman. Kako poteka sodelovanje med pristanišči, so pojasnili predsednik italijanske pristaniške uprave za vzhodni Jadran Zeno D'Agostino, član nadzornega odbora reškega pristanišča Ivan Pavlović in predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel.

Tako Grlić Radman kot Logar sta potrdila, da je že med oblikovanjem izjave o tristranskem sodelovanju v severnem Jadranu, ki so jo podpisali 21. aprila na Brdu pri Kranju, v odnosih zavel "nov veter sodelovanja". Ker sta Slovenija in Hrvaška pomorski državi, sta zaprosili tudi za članstvo v skupini sedmih sredozemskih držav (Med 7), ki se bo sredi tega meseca na zasedanju v Atenah tako razširila na Med 9, je izpostavil hrvaški minister.

Po besedah Logarja je bilo vprašanje hrvaškega vzpostavljanja izključne gospodarske cone politično zelo občutljivo vprašanje. In če reševanje tega vprašanja ne bi potekalo tristransko skupaj z Italijo, s hrvaškim kolegom najbrž ne bi sedela na istem panelu, je dejal.

Moderator Pavliha spremenil mnenje

Logar je spomnil, da je bil velik kritik hrvaške cone tudi profesor Marko Pavliha – sicer moderator današnje razprave – a da je po njegovem klicu in pojasnilih mnenje spremenil. "Sodelovanje v Jadranu smo povzdignili na novo raven. Izključna ekonomska cona je najboljša možnost za zaščito morja, še pomembnejše pa je tristransko praktično sodelovanje, ki je bilo zdaj vzpostavljeno," je poudaril Logar.

Dodal je, da ta dogovor ponuja priložnosti glede varstva okolja, saj bo potencialno onesnaževanje na eni strani prizadelo vse tri obalne države in je zato treba vprašanje reševati skupaj. Ponuja pa tudi priložnosti za večje povezovanje pristanišč in s tem dodatne možnosti za krepitev gospodarstva.

To so potrdili tudi predstavniki vseh treh severnojadranskih pristanišč. Kot je dejal D'Agostino, pri upravljanju pristanišča ne gre zgolj za pretovor, ampak tudi za širši razvoj območja. Treba pa je skrbeti za okolje, infrastrukturo in podobno. In vsa tri pristanišča veliko vlagajo v razvoj in postajajo bolj "zelena", zlasti z gradnjo železniške infrastrukture.

Zadel iz Luke Kopra je dejal, da so pristanišča sicer tekmeci, ko gre za pretovor, a morajo sodelovati, ko gre za okoljska vprašanja in druga, ki zadevajo življenja tamkajšnjih prebivalcev. Dialog je nujen in koristen, je menil.