V skladu z ukrepom je prepovedano izkoriščanje nafte in plina v vodah ob severnem tečaju, podobno pa je Obama zaščitil tudi 13 podvodnih kanjonov v Atlantiku od Nove Anglije na severu do Virginije na jugu.

Iz Bele hiše so sporočili, da je bila odločitev sprejeta za "močno in trajnostno arktično ekonomijo in ekosistem". Pri tem so kot razloge za prepoved izpostavili kulturne potrebe, vidik zaščite živalskih in rastlinskih vrste ter ranljivost regije za naftne madeže, poroča BBC.

Okoljevarstvene organizacije so pozdravile Obamovo potezo, ki jo označujejo kot izjemno pomemben ukrep za varstvo okolja, naftna industrija pa nasprotno označuje potezo kot katastrofo, saj da bo povečala odvisnost ZDA od tuje nafte. ZDA sicer ob severnem tečaju načrpajo le 0,1 odstotka vse proizvodnje iz morskega dna okrog ZDA.

Podoben ukrep je za svoje vode v arktičnih vodah razglasil tudi kanadski premier Justin Trudeau. Ukrep kanadskega premierja je začasen, preverjali ga bodo vsakih pet let, medtem ko naj bi bil Obamov ukrep stalen. Kot poroča STA, se namreč nanaša na leta 1953 sprejet zakon o možnosti dokončne prepovedi izkoriščanja tovrstnih naravnih virov, ki omogoča takšen ukrep, ne da bi ga njegov naslednik takoj spremenil. Toda novoizvoljeni predsednik Donald Trump, ki bo položaj zasedel 20. januarja, bi lahko, upoštevaje, da imajo republikanci večino v kongresu, spremenil zakon iz leta 1953.

Trump je v predvolilni kampanji sicer napovedal, da bo izkoristil obstoječe naftne rezerve, ki jih imajo ZDA, kar je pri okoljevarstvenih organizacijah izzvalo veliko zaskrbljenost.

Območje arktičnih voda je zelo ranljivo, naftna industrija pa je v preteklih desetletjih tam večkrat močno onesnaževala. Leta 1989 se je tako v nesreči tankerja Exxon Valdez razlilo več sto tisoč sodčkov surove nafte, ki je onesnažila več kot 2.000 kilometrov obale. Nekatere živalske vrste si še vedno niso opomogle. Bakterije v severnih vodah sicer potrebujejo veliko več časa za razgradnjo naftnih izdelkov kot v južnih morjih.