Britanski veleposlanik, ki je v Sloveniji preživel zadnjih pet let, se s precej težkim srcem še ta mesec poslavlja in odhaja nazaj v London. O Sloveniji govori z velikim zanosom in navdušenjem nad "krasno državo in čudovitimi ljudmi", ob tem pa dodaja, da je v Sloveniji preživel verjetno najtežji čas od osamosvojitve države. Zelo realno govori o težavah Slovenije, a je iz njegovega pripovedovanja mogoče razbrati tudi optimizem.

"Ena od težav Slovenije, ki je značilna predvsem za majhne države z manjšim številom prebivalcev, je ta, da je veliko ljudi v poslovnih krogih, ki sedijo v nadzornih in vodstvenih odborih podjetij, preveč povezanih z ljudmi v političnih krogih, ki sedijo v parlamentu in vladi," pravi Page in opozarja, da to zelo slabo vpliva na ugled Slovenije in ugled njenega poslovnega okolja. Ob tem dodaja, da je Slovenija verjetno blizu svoji najnižji točki, da nima več kam pasti in da bo zagotovo začela rasti. Po dokapitalizaciji bank, ki se bo zgodila v tednu dni, bo imela vlada po njegovem mnenju tudi več časa, da se bo posvetila težavam vladavine prava in transparentnosti.

Po petih letih zapuščate Slovenijo. Kakšni so vaši občutki o državi po vseh teh letih, ki ste jih preživeli v Sloveniji?
Zelo pozitivni. Verjetno veliko bolj pozitivni kot občutki vas, samih Slovencev, o vaši državi. Res sem rad tukaj, Slovenija je krasna država za življenje, zelo je lepa, ljudje so krasni in za večino ljudi lahko rečem, da je kakovost življenja kljub recesiji na precej visoki ravni. Mislim, da znate krasno preživljati prosti čas, zime na primer s smučanjem in Planico, pa poletja na obali, krasna je tudi raznolikost narave. Zelo rad imam vašo kulinariko, vaša vina, res je ogromno stvari, ki jih imam v Sloveniji rad. Po drugi strani pa je škoda, da je mojih pet let tukaj sovpadalo z verjetno najtežjim obdobjem za Slovenijo od neodvisnosti, saj je vaše gospodarstvo v recesiji že od leta 2009, ko je resnično doživelo velik padec. Ti časi so bili zelo težki za številne Slovence, in ker sem tukaj ves ta čas, sem to doživel in videl bolečino, doživel sem dvome in vprašanja, ali je bila postopnost v prvih 20 letih neodvisnosti pravi pristop. A bi pohvalil vaše vlade, da so sprejele nekatere odločne ukrepe v proračunu, ki so bili nujno potrebni. Naslednji teden oz. naslednjih deset dni pa bo ključnih, saj bodo pokazali, ali bo lahko vlada rešila finančno krizo brez zunanje pomoči ali bo potrebovala kredit Evropske centralne banke. Po mojem mnenju bo vladi uspelo rešiti težave.

Prav to je naslednje vprašanje. Zdaj vsi nestrpno pričakujemo rezultate stresnih testov bank, ki bodo objavljeni v naslednjih dneh (intervju je bil opravljen v torek, op. a.). Po vašem mnenju torej Slovenija ne bo potrebovala zunanje pomoči?
Če sklepam po vseh napovedih in komentarjih, ki prihajajo od ljudi v vladi in blizu vlade, od guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in Mitje Mavka, državnega sekretarja na finančnem ministrstvu, do ljudi v slabi banki, ki jih dobro poznam, jih večina pričakuje, da bo bančna luknja nekje do 4,5 milijarde evrov. Če bo veliko več, potem bodo verjetno potrebni drugačni pogovori z Evropsko centralno banko in Evropsko komisijo. A moje mnenje je, da je vlada pričakovanja gradila z razlogom, saj je že prej vedela, kakšni so rezultati. Če bo luknja manjša od 4,5 milijarde, je to obvladljivo, saj se bo država še lahko zadolževala na kapitalskih trgih. 1,5 milijarde evrov je letos dobila na evropskih trgih in 3,5 milijarde evrov na ameriških kapitalskih trgih, po vsej verjetnosti se bo morala znova zadolžiti v začetku naslednjega leta, preden se podražijo državne obveznice. Prepričan sem, da bo Slovenija to lahko naredila, tudi če bodo obresti visoke. Upam, da bo Sloveniji uspelo, ker vem, da je tu tudi veliko nacionalnega ponosa. Mnenja se delijo, nekateri ljudje v zasebnem sektorju so prepričani, da bi bil prihod trojke v državo dober vzgojni ukrep za Slovenijo. Na žalost je na tem nekaj resnice, saj trojka prinaša določeno mero pritiska in nujnosti uvedbo strukturnih reform. A mislim, da je slovenska vlada odločena in prepričana, da se lahko sama reši iz težav brez tovrstnega pritiska, in moram reči, da so me ukrepi vlade premierke Alenke Bratušek navdušili, saj so zmanjšali javno porabo tam, kjer je bilo potrebno, dvignili so dohodke, kjer so jih morali, in imajo kredibilen načrt, kako bodo zmanjšali proračunski primanjkljaj na tri odstotke do leta 2015.

Torej menite, da je slovenska vlada na pravi poti, da bo državo potegnila iz krize?
Da, mislim, da je. Mislim, da je tudi načrtovana pot privatizacije prava. Država je dolgo čakala na to, in mislim, da je uspešno izpeljan načrt privatizacije zelo pomemben za dojemanje Slovenije na zunaj, na finančnih trgih in pri vlagateljih v tujini. A mora vlada vztrajati pri načrtu, ne sme izgubljati časa. Slovenija mora pokazati enega ali dva dobra primera privatizacije, ki bosta tako domačemu javnemu mnenju kot tujini pokazala, da zmore. Telekom Slovenije bo eden takih primerov oz. pokazateljev.

Ko govoriva o privatizaciji, Francija in Italija sta že pokazali interes za vlaganje v slovenska podjetja - kaj pa Velika Britanija?
Da, Francija in Italija nista edini, veliko držav je pokazalo interes. Rusi se razgledujejo po Sloveniji, Turčija, Avstrija, Nemčija, Francija, Italija, seveda tudi Velika Britanija. Mi skušamo najti najbolj očitnega partnerja, iščemo kompetitivne prednosti Velike Britanije, večina naših prednosti je v finančnem sektorju, ki je zelo pomemben del britanskega gospodarstva. Več kot deset odstotkov britanskega gospodarstva izhaja iz finančnega sektorja v Cityju, več kot 60 odstotkov gospodarstva pa predstavlja storitveni sektor, zato bi morali razmisliti o deležih v finančnih organizacijah ali v korporativnih in svetovalnih poslih, ki so povezani s privatizacijo, saj imamo tu veliko izkušenj. Ena od stvari, ki jih dela to veleposlaništvo, je tudi, da deluje kot povezovalni element med priložnostmi, ki se pojavijo v Sloveniji, in podjetji in institucijami v londonskem Cityju.

Kako bi privabili britanske vlagatelje, da pridejo in začnejo poslovati v Sloveniji? Bi priporočili Slovenijo britanskim investitorjem?
Mislim, da morajo britanski vlagatelji na Slovenijo gledati predvsem na dolgi rok, morajo gledati na poslovne prednosti Slovenije. Med temi je predvsem potencial, da deluje kot odskočna deska za trge Zahodnega Balkana, saj je Slovenija gospodarsko in trgovinsko precej povezana z državami nekdanje Jugoslavije. Podjetja morajo upoštevati tudi ukrepe, ki jih sprejema vlada za odpravo investicijskih preprek, in govoriti z nami, ki jim svetujemo, kako poslovati. Britanska podjetja morajo pogledati tudi uspešne zgodbe drugih držav in podjetij, ki so prišla v Slovenijo in poslujejo zelo uspešno. Že zdaj je v Sloveniji kar nekaj britanskih podjetij, ki so uspešna, na primer GlaxoSmithKline na farmacevtskem področju, nekatera velika svetovalna podjetja kot PriceWaterhouseCoopers, pa tudi če pogledate bolj široko na nakupe slovenskih podjetij s strani tujih podjetij, jim gre zelo dobro. Lek, ki ga je kupil Novartis, je primer, ki mu gre precej dobro, še več takih primerov bi lahko naštel. Tudi predsednik britansko-slovenske gospodarske zbornice Janez Benčina, ki je zelo aktiven, mi je ravno pred kratkim dejal, da podjetja, ki pridejo v Slovenijo in tu investirajo, dobro poslujejo in dobro služijo. Lahko povem, da obstaja britansko podjetje, ki bo v nekaj mesecih investiralo v Sloveniji, tega se zelo veselim. Gre za izkoriščanje plina, ime podjetja je Ascent Resources in že zdaj v okolici Lendave, v bližini madžarske meje, išče plin. Našli so velike zaloge plina, ki jih je treba izčrpati s hidravličnim lomljenjem, ki je do okolja zelo prijazna metoda črpanja plina, in zdaj končujejo pogodbo s svojimi partnerji, Petrolom in Nafto Lendava. To bo velika naložba, kar četrt milijarde evrov v naslednjih treh ali petih letih. To bo zelo pozitiven signal za preostala britanska in tudi druga podjetja po svetu, da je Slovenija odprta za poslovanje.

Obstajajo pri poslovanju v Sloveniji kakšne ovire za britanska in tudi druga podjetja?
Da, to ni skrivnost, tudi Slovenija sama že dela na tem. Gospodarska zbornica pri tem opravlja zelo dobro delo, saj na te ovire opozarja javnost in vlado in tako deluje kot učinkovit lobi, ki se trudi izboljšati poslovno okolje. Enako delajo tudi veleposlaništva. Pred kratkim sem imel govor o etiki v poslovanju, v katerem sem povedal, da so največje ovire, ki jih v svojih poročilih za Slovenijo omenjajo tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropska komisija, birokracija, ki je preobširna, davki, ki so previsoki, in pa tudi premajhna javnost postopka. Ena od težav, ki je značilna predvsem za majhne države z manjšim številom prebivalcev, je tudi ta, da je veliko ljudi v poslovnih krogih, ki sedijo v nadzornih in vodstvenih odborih podjetij, preveč povezanih z ljudmi v političnih krogih, ki sedijo v parlamentu in vladi. Ta odnos med poslovno in politično elito je lahko včasih preveč nezdravo povezan, kar pomeni, da se poslovne odločitve včasih sprejemajo tudi iz političnih razlogov, ne samo poslovnih. To lahko slabo vpliva na ugled Slovenije in njenega poslovnega okolja.

Zadnje čase v Sloveniji veliko govorimo o korupciji, pred kratkim je odstopil senat Komisije za preprečevanje korupcije, Slovenija je znova padla na lestvici, ki jo je objavila organizacija Transparency International. Tudi to zagotovo vpliva na poslovanje in na odločitev britanskih podjetij o vlaganjih v Sloveniji?
Vse je povezano, zagotovo. Če je Slovenija na lestvici padla za šest mest, vlagatelji nanjo ne gledajo kot na državo, ki je na pravi poti. Če pa so prepričani, da ima vlada zadeve trdno v rokah, da se trudi in dela na tem, da bi odpravila tovrstne ovire in prepreke, je to dober čas za investitorje, da vstopijo v državo, saj je to začetek preobrata. Rekel bi, da je Slovenija blizu svoji najnižji točki, da nima več kam pasti. Gospodarstvo se bo začelo v letih 2014 in 2015 pobirati in prepričan sem, da bo imela vlada po dokapitalizaciji bank, ki se bo zgodila v tednu dni, več časa, da se bo posvetila težavam vladavine prava in transparentnosti. Zelo pomembno je, da to naredijo tako za svojo kredibilnost med državljani in volivci kot tudi zaradi privabljanja tujih investitorjev.

Pred približno letom dni ste v enem od svojih govorov dejali, da je treba okrepiti trgovino med Slovenijo in Veliko Britanijo. So zdaj, leto pozneje, razmere kaj boljše? Obstajajo vsaj temelji za boljše trgovinsko poslovanje med državama?
Ne, boljše ni, ampak to je povsem pričakovano, če je gospodarstvo v zadnjem letu padlo še za dva odstotka in pol. Zelo težko je povečati trgovino, ko je gospodarstvo v krču. Vedeti moramo, da je Slovenija država, ki ima geografsko in zgodovinsko zelo močno zasidrane gospodarske povezave s sosedami, kar je povsem razumljivo. Podjetjem iz drugih držav je tako precej težko priti zraven, zato pravim, da moramo igrati predvsem na svoje prednosti. Za Britance je to v finančnem sektorju, kar sem že omenil, tudi na farmacevtskem in medicinskem področju, pa tudi v turizmu, na področju informacijske in visoke tehnologije. Kar delamo na veleposlaništvu, je, da skušamo okrepiti dvostransko trgovino, ki trenutno znaša približno 650 milijonov evrov, a bi morala biti veliko večja. Če pogledamo na primer Bosno in Hercegovino, trgovinska izmenjava med Slovenijo in BiH znaša milijardo evrov, pa je bosansko gospodarstvo neprimerno manjše. Potenciala je torej ogromno, zato krepimo britansko-slovensko gospodarsko zbornico, ki se je v letih, kar sem tukaj, razširila s 35 na 75 članov, to pa je neke vrste pilotni projekt, ki ga želimo nadaljevati tudi v drugih evropskih državah v razvoju. Zato bomo skušali v Slovenijo privabiti še več manjših in srednje velikih britanskih podjetij in pripeljati tudi slovenska podjetja v Veliko Britanijo, pomagali pa bomo seveda tudi večjim britanskim podjetjem pri večjih investicijah, a to traja dlje časa.

Ko ste že omenjali turizem, Slovenija je za Britance precej zanimiva.
Da, res je, a mislim, da ima še veliko več potenciala, ki ga je treba izkoristiti. Če vzamem na primer Bled - 15 odstotkov turistov, ki prihajajo na Bled, je Britancev, kar je več kot iz katere koli druge države. Zelo veliko jih prihaja tudi večkrat, saj jim je tako všeč. Britance zanimajo tako gore kot vaša obala, raziskujejo Lipico, jame ... Zame osebno je najlepša pokrajina Dolenjska, ki je najmanj poznana in najbolj nepokvarjena.

Zdaj pa se dotakniva še odnosov med Veliko Britanijo in Evropsko unijo. Britanski premier David Cameron je v začetku leta naznanil, da bo Velika Britanija izpeljala referendum o članstvu v Evropski uniji, evroskepticizem raste, Velika Britanija ima svoje zahteve do Unije, od katerih ni pripravljena odstopiti. Kje vidite prihodnost Velike Britanije, v Evropski uniji ali zunaj nje?
Najprej vam bom predstavil mnenje britanske vlade, nato pa še svoje osebno mnenje, se pa pravzaprav ne razlikujeta veliko. Britanska vlada je zelo jasno povedala, da je veliko področij, na katerih je država absolutno v osrčju Evrope, na primer enotni trg, ki bi ga radi še razširili, a nismo del evroobmočja in tudi nikoli ne bomo postali del le-tega. Seveda pa želimo, da bi šlo evroobmočju dobro, saj kar 40 odstotkov naše trgovine poteka z evroobmočjem, zato razumemo logiko za večjim gospodarskim in monetarnim povezovanjem in bančno unijo. In tega ne bomo ovirali, Evropska unija mora rasti in se osredotočiti predvsem na službe, rast in kompetitivnost. Po drugi strani pa opažamo demokratični deficit med tem, kar se dogaja v Bruslju, in tem, kar so volivci 28 držav članic res izbrali na volitvah. Ta demokratični deficit je zagotovo večji v Veliki Britaniji, kjer je precej evroskepticizma in dvoma o prihodnosti Evropske unije. Zato je premier obljubil, da bo na te dvome odgovoril, in napovedal, da bo, ali bodo konservativci zmagali na parlamentarnih volitvah leta 2015, leta 2017 razpisal referendum o članstvu v Evropski uniji. Zdaj pa moje osebno mnenje: ne vem, če bodo konservativci zmagali na volitvah, a če bodo, mislim, da bodo britanska vlada, njeni ministri in veleposlaniki, ki delujejo v evropskih prestolnicah, imeli zelo težko nalogo zmanjšati razkorak, ki je nastal med pričakovanji, ki jih je ubesedil premier, kako si lahko izpogajamo nov sporazum z Unijo, in tem, kar pričakujejo naši partnerji v evropskih prestolnicah. Francozi recimo pravijo, da ne moremo imeti Evrope "a la carte", kjer bi Britanci le izbrali tisto, kar jim je všeč. A so tudi področja, na katerih opažamo podporo za naše predloge v drugih državah članicah, kot je razprava o imigraciji in svobodi gibanja. Vsi se strinjamo, da je načelo svobode gibanja eno ključnih načel Evropske unije, ki ga ne smemo spreminjati, a po drugi strani ne želimo "ugodnostnih turistov", ki se selijo v državo, za katero so prepričani, da bodo lahko tam dobili največ ugodnosti, ne da bi prispevali h gospodarstvu. To je treba urediti. Tudi v Nemčiji zdaj odmevajo nekatere izjave premierja Camerona. V naslednjem letu in pol lahko tako pričakujemo obsežno razpravo na področju pravosodja in notranjih zadev, ki bo tudi na britanskih parlamentarnih volitvah pomembna tema. Na koncu lahko povem, da ne verjamem, da bo Velika Britanija volila za izstop iz Evropske unije, in kot britanski diplomat tudi upam, da ne bo. Prepričan sem, da so britanski interesi, da bi ostala v Uniji, veliko večji, saj igramo veliko vlogo na področju skupne zunanje in varnostne politike, v pogajanjih z Iranom, v skupni varnostni politiki, pri posredovanju v Libiji sta bili Velika Britanija in Francija tisti, ki sta vodili akcijo ... Veliko področij je, na katerih smo v središču Evrope, a nikoli ne bomo prevzeli evra.

Kaj pa če na volitvah leta 2015 zmagajo laburisti? Je možnost referenduma v tem primeru še realna ali ne?
Laburisti so to vprašanje namenoma pustili odprto. Niso dali take obljube, kot jo je dal premier Cameron, saj si lahko stranke v opoziciji privoščijo, da ne povedo natančno, kaj bodo naredile, dokler niso dejansko na oblasti. Mislim, da se bodo morali glede vprašanja izreči najpozneje takrat, ko bodo predstavljali program za volitve. Medtem bodo spomladi naslednje leto potekale še evropske parlamentarne volitve, na katerih bomo v vsej Evropi, ne samo v Veliki Britaniji, lahko videli precejšnji odstotek evroskepticizma. Takrat bo britanska neodvisna stranka dobila precej glasov, saj se evropske volitve pogosto izrabljajo kot priložnost za protestni glas proti Evropi. Na parlamentarnih volitvah pa Evropska unija ne bo tako pomembna tema kot bodo službe, javno zdravstvo, šolstvo in gospodarstvo.

Septembra naslednje leto bo v Veliki Britaniji potekal še en referendum - o neodvisnosti Škotske. Kakšna je vaša napoved - bo Škotska postala neodvisna država ali se bodo odločili, da ostanejo v Veliki Britaniji?
Mislim, da bo referendum padel in da se Škotska ne bo osamosvojila. Mislim, da bo to precej jasna odločitev.

Javnomnenjske raziskave trenutno kažejo, da neodvisnost podpira samo tretjina volivcev.
Da, mislim, da bo razmerje vsaj 55-45 odstotkov, če ne celo 60 odstotkov glasov proti in 40 odstotkov za ali celo več. Ko bodo na mizi vsi gospodarski dokazi, ki jih je že začela razkrivati britanska vlada, bo škotskim volivcem postalo vse bolj jasno, da je v njihovem gospodarskem interesu, da ostanejo v Združenem kraljestvu. Presenetljivo je, kakšen političen konsenz lahko najdemo v Westminstru, saj konservativna in laburistična stranka ter liberalni demokrati nasprotujejo neodvisnosti Škotske, vlada pa objavlja vse več študij in dokumentov o tem, kakšne bi bile posledice osamosvojitve. Škotska bi se morala ponovno pogajati o članstvu v Evropski uniji, v Natu, morali bi se odločiti, koliko dolga bodo prevzeli, Banka Anglije ne bi bila več njihova institucija, tudi če bi obdržali funt, ogromno zadev je, o katerih jih morajo premisliti, in čeprav so Škoti predstavili obsežen dokument o tem, kako bi zadeve potekale, je to odprlo tudi številna nova vprašanja.

Precej prepričani ste, da Škotska ne bo postala samostojna država.
Nisem povsem prepričan, a je precej velika verjetnost, da bo Škotska ostala del Združenega kraljestva. Delno zato, ker je to gospodarsko smiselno za celotno državo, ker sem velik oboževalec kraljeve družine in kraljice in ona bi bila zelo žalostna, če bi se v zadnjih letih njene vladavine Škotska odcepila od Velike Britanije.

A če Škotska le postane neodvisna - kako bo to sprejela Velika Britanija, saj bi izgubila tudi precej naravnih virov, plina in nafte, ki so na Škotskem?
To ni tako preprosto. Večina Britancev meni, da Škotska ne bi smela postati neodvisna, nekateri volivci celo izgubljajo potrpljenje s Škotsko, saj si ta po njihovem mnenju želi vzeti le dobre dele in ne razmišlja o resničnih posledicah. Res je, da sta plin in nafta Severnega morja precej pomembna za Veliko Britanijo, a to je vir, ki počasi pojenja, zato se dolgoročne strategije na energetskem področju osredotočajo na zmanjšanje odvisnosti od ogljikovih in fosilnih goriv ter na povečanje uporabe obnovljivih virov in celo jedrske energije. To tako ne bo rešitev za Škotsko za večno, poleg tega pa bi bilo treba nasloviti tudi precej zapletenih vprašanj o tem, kako se bodo ti viri delili. Tudi vprašanje funta, ki bi ga Škotska rada obdržala, prinaša določene obveznosti, ne gre za zastonj vožnjo.

Končajva malce lahkotneje. Verjetno ste najbolje slovensko govoreči diplomat v Sloveniji. Tukaj ste pet let in res govorite odlično slovensko. Kako to, da ste se naučili jezika, kako vam bo to koristilo v prihodnosti?
To je dobro vprašanje. Lahko odgovorim v slovenščini? (smeh) Mislim, da sem imel prednost, saj sem, ko sem prišel v Slovenijo, že govoril rusko in ukrajinsko. Moje prvo mesto v tujini je bilo namreč v Kijevu, kjer sem služboval med letoma 1993 in 1996. Poleg tega sem študiral klasično filologijo, zato je slovnica zame lažja. Stara grščina ima namreč dvojino, tako da sem bil navajen na koncept. Ob tem bi dodal še, da ko sem služboval v Ukrajini, sem čutil, da je za ljudi zelo pomembno, da sem se učil ukrajinščino in ne ruščino, saj so zelo ponosni na svoj jezik in svojo neodvisnost. To je bil za njih kot kompliment za neodvisnost. Podobno je v Sloveniji, kjer zelo malo diplomatov in veleposlanikov govori slovensko.

Vam to olajša stike s politiki, podjetniki in ljudmi? Je tako lažje prebiti led?
Ja, gotovo. Zdaj pa bom nadaljeval v angleščini. (smeh) Razliko je težko opredeliti, a čutim, da lahko zaradi slovenščine ob določenih priložnostih pridem malo bližje in bolj pod površje, kot bi, če ne bi govoril jezika. Še posebej ko se srečujem s slovenskimi prijatelji, ko razpravljajo ob družinski mizi, kjer so prisotne različne generacije, lahko sledim pogovoru. Lahko začutim, kakšno je občutje, pa naj govorijo o Jankoviću in Janši, o protikorupcijski komisiji, o tem, zakaj ljudje protestirajo. Tudi ko sem prvič spoznal Milana Kučana, se spomnim, da mi je varnostnik ob odhodu dejal, da ne more verjeti, da sem bil pri njem uro in pol, saj po navadi ta srečanja trajajo 20 minut. To je bilo prvi mesec, ko sem bil tukaj, in sem ves sestanek poslušal v slovenščini in spraševal v slovenščini. Zagotovo je bilo lažje, ker sem se potrudil in naučil jezika. Veliko priložnosti je, ko je slovenščina zelo uporabna, saj se lahko pogovarjam z upokojenci, ki ne govorijo angleško tako dobro, pa z otroki, lahko se poistovetim z vsemi generacijami. Tudi zunaj Ljubljane, kjer raven angleščine ni tako dobra kot v prestolnici, je veliko lažje. Lahko rečem tudi, da sem zaradi slovenščine veliko bolj užival državo, saj sem spoznal veliko ljudi, veliko slovenskih prijateljev imam, s katerimi bom zagotovo ostal v stiku.

Se boste še vrnili v Slovenijo?
Da, zagotovo. Večkrat na leto verjetno. Sem navdušen športnik, igram tenis in golf, postal sem član kluba na Otočcu, igral sem tam, na Bledu, v Arboretumu. Vsako sredo pozimi sem igral tenis. Večina mojih prijateljev tukaj je tako v športnih krogih in jih bom zagotovo obiskoval. Pripeljal bom tudi svoje britanske prijatelje, saj je Slovenija prelepa država.

Kam odhajate zdaj?
Vrnil se bom v London. Odločil sem se, da se za naslednja štiri leta vrnem v London, ne vem še točno, na kateri položaj, po vsej verjetnosti pa se bom za dve leti preselil v zasebni sektor. Pogovarjam se z nekaj podjetji v finančnem sektorju, ki ga najbolje poznam, pozneje pa se bom vrnil na zunanje ministrstvo. Mislim, da mi bo to pomagalo pri prihodnjih službovanjih, da bom bolje pomagal britanskim podjetjem pri njihovem poslovanju v tujini.

Za vami pa prihaja gospa ...
Da, naslednja britanska veleposlanica, to je prvič, da bo ženska na čelu britanskega veleposlaništva v Sloveniji, to bo Sophie Honey. Že od julija se uči slovenščine, januarja bo prišla v Slovenijo, kjer se bo prvi mesec učila jezika in spoznavala državo, kot sem storil tudi sam, februarja pa bo dejansko zasedla položaj. Zelo dobro pozna Evropsko unijo, saj je bila svetovalka našega ministra za Evropo, in to ji bo zagotovo prišlo zelo prav, ko bodo morali britanski diplomati v Evropski uniji pojasnjevati in utemeljevati britansko politiko v Evropi.