V četrtek se je v protest proti novemu zakonu sredi Ankare zbralo več tisoč ljudi, ki jih je policija skušala umiriti z vodnimi topovi in solzivcem. Foto: EPA
V četrtek se je v protest proti novemu zakonu sredi Ankare zbralo več tisoč ljudi, ki jih je policija skušala umiriti z vodnimi topovi in solzivcem. Foto: EPA

Turški parlament je - po burni debati - podprl sporno šolsko reformo, ki staršem omogoča, da svoje otroke že pri zgodnejši starosti pošljejo v islamske šole.

Zakon je 550-članski turški parlament, v katerem ima večino vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP), po burni razpravi in nekaj fizičnih obračunih med poslanci AKP-ja in opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) sprejel z 295 glasovi za, 91 jih je bilo proti. Preden bo reforma začela veljati, jo mora potrditi še turški predsednik Abdulah Gül.
"Ta zakon se bo v zgodovino vpisal kot pomemben korak k spravi med državo in ljudmi," je po glasovanju dejal turški minister za šolstvo Omer Dincer.
Zakon podaljšuje čas obveznega šolanja z osem na 12 let, hkrati pa učencem omogoča, da se lahko že pri desetih letih odločijo za t.i. specializacijo in izobraževanje nadaljujejo v poklicnih, pa tudi v islamskih šolah.
Stranka AKP, znana po naklonjenosti do islama meni, da je nov sistem bolje prilagojen potrebam turških podjetij in družin. V stranki turškega premiera Recepa Tayyipa Erdogana tudi verjamejo, da bodo spremembe prispevale k boljši kakovosti izobraževanja in manjši nepismenosti. Zakon je pozdravil tudi Erdogan, ki meni, da je petkovo glasovanje v parlamentu pokazalo na visoke standarde demokracije v Turčiji. "Fašistični pritiski so bili odpravljeni z demokracijo," je dejal.
CHP očita Erdoganu, da skuša vzgojiti "versko mladino". Premier zanika, da skuša Turkom vsiliti islamske vrednote in zatrjuje, da je predan sekularizmu, a ne na račun Turkov, ki želijo bolj javno izražati svoja verska prepričanja.
Nasprotniki reforme opozarjajo, da se bo okrepil vpliv islamskih šol v državi. Sekularna turška opozicija zakon razume predvsem kot odpiranje turškega šolskega sistema islamskim šolam, kar bo vernim družinam omogočilo, da bodo otroke že zgodaj izpisali iz sekularnih šol.
Za reformo šolstva si AKP prizadeva vse od prihoda na oblast leta 2002. Doslej so bili poskusi stranke obsojeni na neuspeh zaradi vojske, ki je imela do nedavnega v Turčiji velik politični vpliv in velja za varuha turške sekularnosti. Od leta 1997 je tako v Turčiji veljal zakon, ki je versko izobraževanje v verskih imam hatip šolah mlajšim od 15 let prepovedoval. Omenjene šole so ustanovili z namenom izobraževanja islamskih klerikov.

Zakon je 550-članski turški parlament, v katerem ima večino vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP), po burni razpravi in nekaj fizičnih obračunih med poslanci AKP-ja in opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) sprejel z 295 glasovi za, 91 jih je bilo proti. Preden bo reforma začela veljati, jo mora potrditi še turški predsednik Abdulah Gül.

"Ta zakon se bo v zgodovino vpisal kot pomemben korak k spravi med državo in ljudmi," je po glasovanju dejal turški minister za šolstvo Omer Dincer.

Zakon podaljšuje čas obveznega šolanja z osem na 12 let, hkrati pa učencem omogoča, da se lahko že pri desetih letih odločijo za t. i. specializacijo in izobraževanje nadaljujejo v poklicnih, pa tudi v islamskih šolah.

Erdogan: Sprejetje dokaz demokratičnosti
Stranka AKP, znana po naklonjenosti do islama, meni, da je nov sistem bolje prilagojen potrebam turških podjetij in družin. V stranki turškega premierja Recepa Tayyipa Erdogana tudi verjamejo, da bodo spremembe prispevale k boljši kakovosti izobraževanja in manjši nepismenosti. Zakon je pozdravil tudi Erdogan, ki meni, da je petkovo glasovanje v parlamentu pokazalo na visoke standarde demokracije v Turčiji. "Fašistični pritiski so bili odpravljeni z demokracijo," je dejal.

CHP očita Erdoganu, da skuša vzgojiti "versko mladino". Premier zanika, da skuša Turkom vsiliti islamske vrednote in zatrjuje, da je predan sekularizmu, a ne na račun Turkov, ki želijo bolj javno izražati svoja verska prepričanja.

Odpiranje šolskega sistema islamskim šolam
Nasprotniki reforme opozarjajo, da se bo okrepil vpliv islamskih šol v državi. Sekularna turška opozicija zakon razume predvsem kot odpiranje turškega šolskega sistema islamskim šolam, kar bo vernim družinam omogočilo, da bodo otroke že zgodaj izpisali iz sekularnih šol.

Za reformo šolstva si AKP prizadeva vse od prihoda na oblast leta 2002. Do zdaj so bili poskusi stranke obsojeni na neuspeh zaradi vojske, ki je imela do nedavnega v Turčiji velik politični vpliv in velja za varuha turške sekularnosti. Od leta 1997 je tako v Turčiji veljal zakon, ki je versko izobraževanje v verskih imam hatip šolah mlajšim od 15 let prepovedoval. Omenjene šole so ustanovili z namenom izobraževanja islamskih klerikov.