Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA se je ob cesti od letališča v Jangonu do nadškofove rezidence zbralo okoli 30.000 ljudi, da bi pozdravili papeža. Sprva se je poročalo, da se bo Frančišek s poveljnikom vojske sestal v četrtek, a je do srečanja z generalom že prišlo. Vojska je bilo do imenovanja Aung San Su Či v Mjanmaru na oblasti petdeset let.

"Razpravljala sta o veliki odgovornosti oblasti v tem času tranzicije," je dejal tiskovni predstavnik Vatikana Greg Burke. Pogovor je trajal 15 minut. Poveljnik je papežu po lastnih navedbah zagotovil, da Mjanmar spoštuje svobodo veroizpovedi in da država ne diskriminira etničnih manjšin.

80-letni Frančišek se bo v torek sestal z de facto voditeljico države in Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Su Či, ki je tarča očitkov, da je vojski dala proste roke v odnosu do pretežno muslimanske manjšine Rohinga. V sredo ima na urniku srečanje s predstavniki različnih ver.

Frančišek je prvi papež na obisku v večinsko budističnem Mjanmaru. Pričakovati je, da bo v ospredju njegove turneje, v okviru katere bo obiskal še Bangladeš, ravno občutljivo vprašanje Rohingov. Od konca avgusta je iz Mjanmara v sosednji Bangladeš, kjer pričakujejo papeževo jasno stališče do tega vprašanja, zbežalo med 600.000 in 700.000 Rohingov, ki jih budistična večina preganja že več desetletij. Povod za zadnje nasilje vojske in policije nad civilnim prebivalstvom v mjanmarski državi Rakajn je bil napad muslimanskih upornikov na varnostne sile.

Bo papež sploh uporabil ime Rohinga?
Vprašanje je, kako bo Frančišek govoril o krizi oziroma ali bo v Mjanmaru uporabil ime Rohinga, ki ga mjanmarske oblasti ne priznavajo, saj pripadnike te pretežno muslimanske manjšine obravnavajo kot nezakonite priseljence in jih imenujejo Bengalci, s čimer namigujejo, da izvirajo iz Bangladeša. Tudi v nedavnih dogovorih o vrnitvi prebeglih Rohingov iz Bangladeša v Mjanmar ime Rohinga ni bilo uporabljeno. Mjanmar Rohingom ne priznava njihove lastne identitete, ob tem pa niso niti državljani te države.

Kot poroča BBC, je papeža edini mjanmarski katoliški kardinal pozval, naj se izogne uporabi tega imena, saj se boji, da bi lahko s tem podžgal lokalno nestrpnost, kar bi lahko pripeljalo do dodatnega nasilja v državi. Nekateri svetovalci so papežu svetovali, naj imena Rohinga ne izgovori, saj bi lahko povzročil diplomatski incident, ki bi lahko vojsko in vlado celo obrnil proti krščanski manjšini, poroča Reuters.

Mjanmarske oblasti zatrjujejo, da je namen posredovanja vojske v Rakajnu izkoreninjenje tamkajšnjih upornikov, a ZN je dejanja vojske označil za "šolski primer etničnega čiščenja". Pregon Rohing je mednarodna nevladna organizacija Amnesty International označila za "zločin proti človeštvu".

Begunci prihajajo kljub dogovoru o vračanju
Kljub omenjenemu dogovoru med Mjanmarom in Bangladešem o vračanju več sto tisoč Rohingov je po zadnjih podatkih ZN-a od četrtka v Bangladeš pribežalo še najmanj 3.000 beguncev. Tudi poveljnik bangladeških obmejnih enot je potrdil, da se je prihod novih beguncev zmanjšal, ni pa se ustavil. Rohingi so nastanjeni v prenapolnjenih taboriščih na jugu Bangladeša.

Visoki komisariat ZN-a za begunce je ob sklenitvi dogovora o vračanju beguncev opozoril, da mora vrnitev temeljiti na soglasju beguncev.