Kot je dejala, so begunci "lačni, obupani in brez upanja", Mjanmar pa po njenih besedah vzdolž meje postavlja mine, da bi begunce odvrnil pred vrnitvijo.

"Mjanmar bi moral brezpogojno, nemudoma in za vedno končati prakso nasilja in etničnega čiščenja," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA zahtevala bangladeška premierka. Ob tem je pozvala k ureditvi varovanih območij znotraj Mjanmara pod nadzorom Združenih narodov.

Od izbruha nasilja v mjanmarski zvezni državi Rakajn 25. avgusta je v sosednji Bangladeš po podatkih Mednarodne organizacije za migracije zbežalo okoli 430.000 pripadnikov pretežno muslimanske manjšine Rohinga.

Taborišča na robu zdravstvene katastrofe
Več kot polovica beguncev živi v zasilnih taboriščih s slabimi bivalnimi razmerami ter slabim dostopom do hrane, čiste vode in sanitarij.

Organizacija Zdravniki brez meja je medtem opozorila, da so begunska taborišča v Bangladešu na robu zdravstvene katastrofe, in pozvala k čim večji humanitarni pomoči za Bangladeš. "Vsak dan sprejmemo odrasle, ki jim grozi smrt zaradi dehidracije. To je za odrasle običajno zelo redko, kar bi lahko kazalo, da smo na pragu katastrofe," je opozorila koordinatorka nujne medicinske pomoči pri Zdravnikih brez meja Kate White.

"Ni nobenih latrin. Ko hodiš skozi taborišče, brodiš skozi reko umazane vode in človeških fekalij," je še opisala razmere. Dodala je, da zaradi kaotične in nestalne oskrbe s hrano številni pripadniki manjšine Rohinga dobijo zgolj skodelico navadnega riža na dan.

Bangladeška vojska je ta teden na območju taborišča začela postavljati stranišča in šotore, saj več tisoč beguncev kljub monsunskemu dežju še vedno spi na prostem.