Ob napovedanem papeškem odstopu se veliko vrti okoli pogojnikov. Različni ugledni svetovni mediji ponujajo številne odgovore, ki pa se večinoma ustavijo pri "naj bi" in pri "neimenovanih virih iz Vatikana". Deloma je za to kriva navadno precej skrivnostna Cerkev, deloma pritiski interesnih skupin, deloma ugibanja, ki prinesejo višje naklade.
Po poročanju italijanske La Repubblice naj bi Benedikt XVI. na mizo dobil poročilo, ki naj bi razkrivalo številne spolne in finančne afere v Cerkvi, med drugim tudi domnevna gejevska omrežja med duhovščino. Cerkev je navedbe odločno zavrnila, sam papež pa je tudi javno pojasnil svoje razloge za odhod.

Da je zdravje le eden izmed razlogov, je prepričan raziskovalec zgodovine papeštva in pisec številnih knjig na to temo, Američan Anura Guruge. Kot eden prvih se je zgodovine papežev lotil s pomočjo računalniške statistike in odkril številne zanimivosti. Pred prihajajočimi volitvami vodje ene najstarejših ustanov na Zemlji smo ga na MMC-ju povprašali med drugim še o vplivnih skupinah v Vatikanu, kdo je pravi "papabile" in kateri glavni izzivi čakajo Sveti sedež.
________________________________

Vas je odstop Benedikta XVI. presenetil?
Izjemno. Več kot presenetil me je. V tisku in v blogih so se sicer že pred časom začeli pojavljati namigi o njegovem odstopu. Nikakor jim nisem verjel. Rekel sem: ne, ne ta papež. Ta papež ne bo odstopil. Ta papež je bil varuh tradicije, njegovo poslanstvo je bilo ohraniti spoštovanje tradicije čim dlje v prihodnost, ne pa oditi.

Tak umik je pri veliko ljudeh sprožil veliko vprašanj o razlogih. Njegov predhodnik Janez Pavel II. je ogromno pretrpel pred očmi javnosti in Benedikt XVI. je očitno presodil, da je bolje, če ljudstvo ne gleda še enega trpečega papeža. In, kot še pravi, je to naredil iz ponižnosti in skromnosti.
Vse to mi ni popolnoma jasno. Janez Pavel II. je s svojim vztrajanjem podal neko sporočilo, neko stališče. Prejšnji teden je nanj opomnil poljski kardinal Stanislaw Dziwisz, ki je javno izjavil, da če si papež, potem ne sestopiš s križa.

Ta papež je nekoliko razvrednotil papeštvo - naredil ga je zelo človeškega. Vse to bo v prihodnosti Cerkvi prineslo velike težave. Kaj se bo zgodilo? Med kardinali se že širijo pogledi, češ sploh nam ni treba skrbeti, če izvolimo 60-letnega papeža. Ko bo star 80 let, bo že odstopil. In še huje lahko postane.
Namreč do zdaj je nekako veljalo, da papež ni odgovoren nikomur na Zemlji, temveč le Bogu v nebesih. Zdaj pa, ko je Benedikt XVI. odstopil, in zaradi razlogov, ki jih je navedel, bo vse več ljudi v prihodnosti razmišljalo in govorilo o papeškem odstopu. Vse to lahko vodi tudi do odstavljanja papežev. Lahko se bo odločil za nekaj, kar drugim pač ne bo všeč, ti pa bodo začeli kričati: "Odstavite papeža!" To je sicer le mogoča, a nora posledica. Benedikt XVI. je naredil veliko napako.

Glede na prejšnjega papeža, ki je resnično zelo trpel in vztrajal do konca ter s tem poslal sporočilo o vrednoti življenja, je to res velika sprememba.

Še ena sprememba se obeta. Resno govorijo o spremembi ureditve glede konklava in sede vacante. Nekoč je veljalo, da se konklave začne 10 dni po izpraznjenem Svetem sedežu. Janez Pavel II. je to še podaljšal, na 15 dni. Ta čas je namenjen temu, da lahko opravijo vse potrebne postopke po smrti papeža in da se pripravijo na dobro izbiro novega. Nič od tega danes ni problematično. Benedikt XVI. je kardinalom dal 17 dni "prednosti" s tem, ko je datum odhoda napovedal, kar pomeni, da bodo kardinali imeli okoli mesec dni časa za komunikacijo. Tega ni treba spreminjati, a kljub temu se pojavljajo pozivi k spremembi stare tradicije. Konklave hočejo izvesti takoj.

Nekaj ni v redu. Tukaj je nekaj v ozadju, nekaj, kar ni vidno neposvečenim očem.

Torej trdite, da za papeževim odstopom ne tičijo le zdravstvene težave, temveč še drugi, globlji razlogi?
Glede na vse okoliščine - da. Takoj za tem, ko je v javnosti završala napoved odstopa, sem podal neko drugo napoved. Dejal sem, da bo moral ostati znotraj meja Vatikana, ker bo potreboval imuniteto. Kje smo danes? Točno to se je zgodilo.

Papež v Castel Gandolfo, njegovo poletno rezidenco in del države Vatikan, leti s helikopterjem. Pa je od Rima oddaljen le nekaj deset kilometrov. Tam ima imuniteto. Leti tudi nazaj v Vatikan. Torej je pravzaprav postal zapornik Vatikana.

Da je njegovo gibanje tako ostro omejeno na to državo, pomeni, da je ali on ali nekdo drug resno zaskrbljen zaradi imunitete. Ni dvoma, da bi se rad vrnil v Nemčijo, torej ostaja tam, kjer je, prav zaradi zaščite pred mednarodnim pravom.

Kdo ima največ vpliva pri izbiri njegovega naslednika?
Brez dvoma je to vatikanski tajnik, kardinal kamerleng Tarcisio Bertone. To je zelo vpliven in zelo odločen posameznik - nekoliko v nasprotju s papežem. Po večini štetij ima pod seboj okoli 50 glasov in zanimivo je, da že 39 glasov lahko ustavi izvolitev katerega koli papeža. Bertone ima skupaj s svojim taborom moč veta. Poleg tega je kamerleng in ti pravzaprav vodijo konklave.

Se spomnite malega Francoza iz konklava leta 1979? Ime mu je bilo Jean-Marie Villot, kardinal. Očala, verižno kajenje ... Bil je zelo zanimiv in zelo premeten. Kot prihaja na dan, je na drugem konklavu leta 1979 - tistem, kjer so izvolili Janeza Pavla II. - kar dvakrat zamaknil glasovanje. Kazalo je namreč, da dobiva Karol Wojtyła preveč podpore, in Villot tega ni želel. Sklical je kar dva odmora, takrat, ko jih načeloma ne bi smel, in, kot kaže, je želel zbrati Woytilove nasprotnike ter ga ustaviti.

Torej imamo situacijo, kjer lahko kamerleng Bertone zelo vpliva na izid volitev.

Kaj pa drugi centri moči? Denimo Opus Dei in viteška združenja? Kakšen je njihov vpliv?
Zelo velik. So kot Nacionalna orožarska zveza (NRA) v ZDA in se že sprehajajo po Rimu s kovčki. V Cerkvi so zelo vplivni in kaže, da je bil tudi Janez Pavel II. njihova izbira. Govoril sem z veliko ljudmi, ki so bili leta 1979 v Rimu. Pritisk Opusa Dei je bil očiten. Kar oni želijo, je konservativen papež. Ker so kardinali bolj ali manj vsi konservativni, pač izbirajo med različnimi odtenki sivine.

Obenem sem prepričan, da nočejo zares skrajno konservativnega papeža, kot bi po mojem mnenju bil španski kardinal Antonio Cañizares Llovera. Marsikdo trdi, da je Llovera papabile (izvoljiv za papeža), jaz pa menim, da je le preveč radikalen. Drugi, denimo Kanadčan Marc Ouellet ali Italijan Angelo Scola, so "primerno konservativni" tudi za Opus Dei.

Komu na splošno pripisujete največ možnosti za izvolitev?
Sam sem prepričan, da bo naslednji papež ali Kanadčan Quellet ali pa nekdo iz Italije. Med Italijani stavim na Bertoneja. Presenečenje bi bil Dionigi Tettamanzi. On bi lahko bil kompromisna izbira, če se ne bi strinjali glede nikogar drugega. Je Italijan iz Milana, star je 78 let, močan kandidat je bil že leta 2005. Mogoča sta tudi Gianfranco Ravasi ali Ennio Antonelli.

Če ne bosta izvoljena ne Bertone ne Ouellet, je naslednji na vrsti Angelo Scola. Vsi govorijo o njem, osebno pa dvomim o njegovih možnostih. Videti je precej bolan, s težavo hodi.

Se spomnite incidenta z narobe obrnjenim palijem leta 2011? Benedikt XVI. mu je - verjetno po nesreči - poveznil narobe obrnjen palij. To je bil signal, to je bilo znamenje (smeh). S tem mu je Benedikt XVI. dejal: "Glej, nikoli ne boš papež." A če se nekoliko zresnimo, glede na fotografije in videoposnetke je videti, da ima Scola resnejše težave z zdravjem.

Torej menite, da pravzaprav pravega presenečenja ne more biti? Novi papež bo sledil tradiciji kot njegov predhodnik ne glede na izbiro?
(smeh) Tako mislim, ampak poglejte, kaj se je zgodilo z Benediktom XVI. Ko so ga izvolili, se je od njega pričakovalo, da bo veliki branik izročila. Da ne bo izvajal nobenih reform, nobenih sprememb. Pa jih je. Da o odstopu ne govorimo. Če mogoče govorite o tistih vprašanjih, ki jih del javnosti tako rad postavlja - poroke, homoseksualnost, celibat, kontracepcija - ne, naslednji papež ne bo posegal vanje.

Za Benedikta XVI. se je tudi govorilo, da je bil zaradi svoje starosti izbran kot prehodni papež in da bo njegov naslednik tisti, ki bo kot mlajši izbranec prehodil daljši mandat in mogoče izvajal temeljitejše reforme. Bomo videli ta scenarij?
Da in ne. Oullet je sicer star 68 let, torej bi lahko bil papež za daljše časovno obdobje. Druga imena, kot so Bertone, Scola in Tettamanzi, so že precej starejši. Zadnji jih šteje že 79. Papež bi bil predvidoma od šest do osem let.

Mogoče se bodo kardinali prav zaradi šoka z Benediktom XVI. spet zatekli k prehodnemu papežu.

Tradicijo pri izbiri papežev so prvič zares razbili z Wojtyło, prvim Neitalijanom po 16. stoletju. Kdaj bodo tradicijo prebili s prvim papežem, ki ne bo bele polti? Ali vsaj Američanom?
Temnopoltega papeža ne bomo videli še najmanj, poudarjam najmanj, od 20 do 30 let. Naj potegnem vzporednico z volitvami v ZDA. Dolgo je v zraku viselo vprašanje: kdo bo prej predsednik, temnopolti ali ženska? Vedno sem napovedoval prvo izbiro in glej, imamo Barracka Obamo. Hillary Clinton bo naslednja predsednica.

Če se vrnem k papeštvu - potrebna sta dva koraka. Najprej bomo videli ameriškega papeža, šele potem nekoga s črno barvo kože. Lahko se sicer zelo motim, a takšna je moja napoved. Zagotovo to ne bo naslednji papež, pa naj bo o tem še toliko špekulacij, kot jih kroži zdaj. Naslednji papež bo Italijan ali Kanadčan.

Ker ste iz ZDA, nam lahko razkrijete bolj ameriški pogled na zadevo? Kako ameriški katoličani gledajo na evropski del Cerkve in na trenutne postopke?
Najprej: domnevam, da ko me vprašate po mnenju Američanov, mislite predvsem na ameriške škofe, prelate, duhovnike. Ker če sem povsem iskren, se velika večina ameriških katoličanov ne ukvarja kaj dosti z dogajanjem v Evropi. ZDA so tudi na splošno precej bolj osredinjene na to, kar se dogaja v njihovi lastni hiši. Ste že kdaj bili v ZDA?

Ne še.
Če se boste kdaj preselili sem, boste zelo presenečeni. V tej državi lahko pogosto dneve in tedne gledate večerna TV-poročila, ne da bi videli eno samo novico o Evropi in preostalem svetu zunaj ZDA.

Res? Ali pa mogoče spremljate premalo različnih televizijskih hiš?
Žal se to zelo pogosto dogaja tudi v osrednjih medijih. Zadnje dni je sicer ogromno pokrivanja iz Južne Afrike. Zakaj? Zaradi paraolimpijca Pistoriusa in umora. Drugače pa je slika žal taka, kot sem jo predstavil.
Sicer obstaja dobra razlaga za to - ZDA so ogromna, zares ogromna država, in videti je, da se za medijske hiše več kot dovolj zanimivega in pomembnega zgodi kar pred domačim pragom.

Sam živim v ZDA od leta 1985. Sem Britanec, ki izhaja iz Šrilanke, in sem po duši Evropejec. Ko sem prvič prišel v Ameriko, je veliko katoliških cerkva zbiralo denar - za organizacijo IRA (Irska republikanska armada). A če si ljudi, ki so dajali prispevke, vprašal, kaj je to IRA, ti skoraj nihče ni znal odgovoriti.

Povprečen Američan zares ne ve veliko o tem, kaj se dogaja v Evropi, kaj šele o dogajanju v Cerkvi. Seveda se ameriška cerkvena hierarhija za to precej bolj zanima.

Amerika je še vedno precej katoliška. Veliko se govori o zatonu v Nemčiji in drugih evropskih državah - situacije v Sloveniji sicer ne poznam -, v Ameriki pa se kljub vsem škandalom Cerkev še vedno dobro drži.

Kot strokovnjak za papeška imena - katero ime bi bilo najprimernejše ta trenutek?
Zame je trenutno najprimernejše ime Pij, zaradi miru, ki ga prinaša. Žal za tem imenom stoji težava - Pij XII. in njegova rehabilitacija. Dobro ime je tudi Leon, kar pomeni lev. Po drugi strani pa bi marsikdo to vzel kot aroganco. Naj dodam še Klemna, izhajajoč iz latinskega Clemens. Tega imena papeštvo že dolgo ni videlo.

Z gotovostjo lahko rečem, da naslednji papež ne bo Benedikt. Ste vedeli, da je zdajšnji papež že drugi Benedikt, ki bo odstopil? Benedikt IX. je odstopil. Dvakrat. Papeštvo so mu vsilili kot približno 20-letnemu mladeniču. Posledično so se dogajale nenavadne reči. Papež je bil kar trikrat in svoj položaj tudi prodal. Ime Benedikt bo od zdaj povezano z odstopi.

Mogoče je, da bomo videli Janeza Pavla III., povsem nemogoče pa je ime Peter.

Papež je tudi vrh organizacije, imenovane kurija. Kako gledate na njo in kaj lahko novi vodja Cerkve kuriji prinese?
Kurija je velika organizacija z ogromno deli in nekateri deli so tudi izjemno dobri. Bertone svoje delo v vatikanskem državnem tajništvu opravlja učinkovito, čeprav se marsikdo ne bo strinjal z menoj. Tudi kongregacija za škofe ima z Oulletom dobro vodstvo. Slabo, - še več, katastrofalno - deluje služba za stike z javnostjo Svetega sedeža. Ampak to so le primeri. Na kurijo so letele in še vedno letijo številne kritike.

Sam trdim, da niso pravilno naslovljene. Kurija in njena struktura nista težava, težava je v nekaterih ljudeh. Ljudje so po svoji naravi ranljivi pred skušnjavo greha, pred različnimi lobiranji. Kaj lahko naredi novi papež? Nekje pod papežem Janezom XXIII. se je začel proces odpiranja, ko je na delo v Vatikan prihajalo vse več ljudi, ki niso bili iz Italije.

Kar kurija potrebuje, je papež z dovolj poguma, da del ljudi upokoji ali jih premesti in da v organizacijo pripelje več sveže krvi.

Kljub vsem kritikam je Cerkev po dveh tisočletjih še vedno tukaj. Videla in preživela je vzpone in padce največjih svetovnih imperijev in organizacij, kljub kritikam dela javnosti z njo ne dela kompromisov pri osnovah svoje vere in tudi po številu vernikov še vedno raste.
Že res, ampak po številu raste predvsem v Afriki in v Latinski Ameriki. Tu pa naletimo na težavo. Tudi če Cerkev kaže na tamkajšnje vernike kot na katoličane, pogovor z njimi pogosto pokaže drugačno sliko. Ta se je kar jasno razkrila pred leti, ko je Benedikt XVI. obiskal Benin, dom kardinala Bernardina Gantinsa.

Vsi ti ljudje, za katere pravijo, da so afriški katoličani, so po mojem mnenju nekaj drugega. Poleg katoliške imajo v srcu in navadah še druge vere. Ogromno se jih ukvarja denimo z vudujem. Torej se vprašam: ali so ti ljudje v resnici katoličani? To ni težava, ki bi jo lahko zanemarili. Sicer ni toliko razširjena v denimo Argentini ali Braziliji, je pa kar huda na Karibskih otokih.

Znano je Benediktovo stališče, da je bolje, če je Cerkev manjša in da so v njej ljudje, ki zares verujejo in se ravnajo po katoliškem nauku, kot da so cerkve polne, nauk in vera pa na drugem tiru. To je v nasprotju s stanjem, ki ste ga pravkar predstavili.
Res je.

Je torej to eno tistih pravih, resnih vprašanj, s katerim se bo morala Cerkev v praksi spoprijeti?
Če se bo, dvomim, da bo to storila javno. V tem primeru bi namreč morala priznati izgubo milijonov vernikov. Številka ne bo več presegala 1,2 milijarde katoličanov na svetu. Moja osebna ocena je, da vsaj polovica afriških katoličanov prakticira tudi druge vere in kulte, veruje v tudi druge bogove. So to res katoličani?

Kako pa na Cerkev vpliva moderna doba svetovnega spleta? Konkretneje, kako bo to vplivalo na konklave? Bi lahko novega papeža dejansko oznanili prek Twitterja?
(smeh) Pravzaprav lahko. Naj pojasnim. V trenutku, ko je novi papež izvoljen, je konklave dejansko končan in v praksi bi lahko oznanilo prek Twitterja prišlo sočasno z belim dimom. Sicer iz Vatikana prihajajo zagotovila, da se to tokrat ne bo zgodilo, ampak pravila, kdaj se konklave konča, so jasna.

Navzoči na konklavu s seboj ne smejo imeti elektronskih naprav, a je to prepoved vsako leto težje izvajati. Že leta 2005 so morali na konklavu postaviti motilce signala za marmorne plošče.

Tudi prastara Cerkev se modernizira.
Kot vemo, je prav odhajajoči Benedikt XVI. kot prvi papež začel osebno tvitati. Zelo zabavno bi bilo, če bi ga iz konklava poklicali v Castel Gandolfo in mu naročili, naj prek svojega računa @pontifex tvitne ime novega Petrovega naslednika.
Vsekakor bo dogajanje v prihodnjih tednih zelo zanimivo.