Santiago de Compostela je za katoličane tretje največje romarsko središče za Rimom in Jeruzalemom. Tamkajšnjo katedralo, v kateri hranijo ostanke apostola Jakoba, ki velja za glavnega zavetnika Španije, romarji obiskujejo že več kot tisoč let. Foto: EPA
Santiago de Compostela je za katoličane tretje največje romarsko središče za Rimom in Jeruzalemom. Tamkajšnjo katedralo, v kateri hranijo ostanke apostola Jakoba, ki velja za glavnega zavetnika Španije, romarji obiskujejo že več kot tisoč let. Foto: EPA
Papež Benedikt XVI. ob odhodu iz Italije
Papež Benedikt XVI. ima v svojem papškem grbu školjko sv. Jakoba, ki je znamenje romanja v Santiago de Compostela. Foto: Reuters
Romarja v Pamploni
V zadnjih desetletjih je "camino" doživel pravo renesanso. Vsako leto več deset tisoč ljudi prehodi celotno "francosko pot" od vznožja Pirenejev v Franciji do zahodne Galicije, kjer nekaj kilometrov pred morjem leži "sv. Jakob na polju pod zvezdo", kot bi lahko prevedli Santiago de Compostela. Foto: EPA
Sagrada Familia
Po srednjeveški romarski katedrali bo papež v nedeljo obiskal še novoveško katedralo Sagrado Familio, delo Antonia Gaudija, ki je postalo simbol Barcelone in Katalonije. Foto: EPA

V Barceloni se bo papež srečal tudi z osebami s posebnimi potrebami in dobrodelno organizacijo, ki se jim posveča. Najprej je skrbela za osebe z Downovim sindromom, zadnje čase pa se je število teh oseb precej zmanjšalo, ker jih velik del odstranijo že pred rojstvom. To prakso omogoča zakonodaja, ki pojmuje splav kot »pravico«.

.

Dolenc je profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, za MMC pa je komentiral papeževo pot v Španijo.

Papež prihaja v Španijo, kjer je v zadnjem času vlada socialističnega premierja Zapatera sprejela nekaj liberalnih ukrepov, na primer zakon o splavu in možnost istospolnih porok. Bo papež izrazil nasprotovanje tem potezam, kaj je pričakovati?
Menim, da ton papeževih govorov ne bo polemičen in obsojajoč, ampak pozitiven in spodbuden. Prihaja v deželo, kjer so krščanske korenine civilizacije vidne na vsakem koraku. Pomislimo le na spomenike srednjeveške in tudi moderne cerkvene arhitekture. Te korenine bo vnovič priklical v zavest kot dragoceno dediščino humanosti in osmišljanja življenja. Španija je že stoletja cilj množice romarjev in tudi papež želi biti najprej romar. V svojem škofovskem in papeškem grbu nosi tudi školjko, ki je simbol romarjev.

Dandanes nešteto ljudi vnovič odkriva to romarsko pot (Camino), mnogi predvsem kot priložnost za pot v lastno notranjost. Včasih je to bila spokorna pot s ciljem, da si romar vnovič pridobi Božjo milost, odpuščanje in prijateljstvo z Bogom. Težava današnjih ljudi, ki Boga zanikajo ali so ga izgubili, je po papeževem gledanju prav v tem, kako se spoprijeti s svojo krivdo in obteženo vestjo. Zato želi, da Evropa in svet spet najdeta Boga kot prijatelja in kot tistega, ki daje smisel in polnost življenja in nikakor ni ovira za osebno uresničenje. V Barceloni bo Benedikt XVI. posvetil baziliko, ki nosi ime Svete nazareške družine. Ob tem bo nedvomno izpostavil ideal krščanskega zakona in družine, v kateri najdeta mož in žena srečo v medsebojnem dopolnjevanju in posredovanju novega življenja. Takšna zveza je od stvarjenja človeka naprej deležna božjega blagoslova. Drugačne zveze tega blagoslova nimajo. Papež ne neha poudarjati, da je družina po svojem osnovnem poslanstvu zibelka novega življenja, zibelka, ki se žal v toliko primerih spremeni v grob.

V Barceloni se bo papež srečal tudi z osebami s posebnimi potrebami in dobrodelno organizacijo, ki se jim posveča. Najprej je skrbela za osebe z Downovim sindromom, zadnje čase pa se je število teh oseb precej zmanjšalo, ker jih velik del odstranijo že pred rojstvom. To prakso omogoča zakonodaja, ki pojmuje splav kot »pravico«. Papež se bo gotovo vnovič zavzel za dostojanstvo vsakega človeškega življenja od spočetja do naravne smrti in dostojanstvo vsakega življenja, ne glede na človekove telesne, duševne ali umske sposobnosti.

Ali se tudi Katoliška cerkev v Španiji spopada z očitki o spolnih zlorabah kot na Irskem in v Britaniji? Bo med obiskom govor tudi o tem?
Španija v tem pogledu zadnje čase ni bila izpostavljena, žal pa se takšne zlorabe dogajajo tudi tam in so vredne vseh obsodb. Verjetno je, da se bo papež dotaknil te tematike, ko se bo srečal s prizadetimi osebami v Barceloni. Ob tej priložnosti bo govoril o dostojanstvu in nedotakljivosti vsakega človeka, posebej otrok in mladostnikov. Spomnimo se, da je ob obisku v Veliki Britaniji izrazil globoko obžalovanje in sram zaradi trpljenja, ki so ga morale pretrpeti žrtve spolnih zlorab in njihove družine. Zagotovil jim je, da Cerkev že ukrepa v zaščito mladih ljudi in da bo dosledno preverjala vse prijave, sodelovala s civilnimi oblastmi in postavila pred sodišče cerkvene ljudi, ki so obtoženi teh "nezaslišanih zločinov".

Papež bo v Barceloni posvetil znamenito cerkev Sagrada Familia slavnega arhitekta Antonia Gaudija. Kako blizu je bil Gaudi Cerkvi, nekateri želijo arhitekta razglasiti tudi za svetnika?
Benedikt XVI. je človek s tankočutnim posluhom za umetnost, posebej za glasbeno, a tudi za arhitekturo, posebej cerkveno, ki daje okvir bogoslužju Cerkve. Bazilika v Barceloni je umetnina z globokim verskim pomenom, je spomenik vere katalonskega naroda, »knjiga iz kamnov«, ki pripoveduje zgodbo o Bogu, stvarjenju in odrešenju človeka. Obenem je priča vere genialnega arhitekta in svetniškega človeka Antonia Gaudíja, ki je tej zgradbi posvetil štirideset let svojega življenja. V letih načrtovanja in gradnje je skromni arhitekt pustil ob strani vse druge naloge, ki bi mu prinašali slavo in bogastvo. S svojo umetnino je hotel počastiti Boga, v katerega je globoko veroval. Pripravlja se razglasitev za blaženega. Leta 2003 je bil končan škofijski del postopka, ki se zdaj nadaljuje v Rimu.

Sodobniki pričajo, da Gaudí ni hlepel po slavi, še manj po zaslužku. Predanost delu je izhajala iz njegove vere. Vsako svoje delo je posvetil Bogu. Ko je začelo primanjkovati denarja za gradnjo, je kot berač po ulicah Barcelone prosil darov za gradnjo. Uspel je dokončati le del cerkve. Ko ga je leta 1926 na ulici podrl tramvaj, ga reševalci zaradi njegove skromne zunanjosti niso prepoznali in so ga odpeljali v bolnišnico za berače, prepričani, da imajo opraviti z brezdomcem z ulice. Vsak dan je hodil k maši. Barcelonski dnevnik je ob njegovi smrti zapisal: "Zapustil nas je svetnik. Tudi kamni jočejo za njim."


V Barceloni se bo papež srečal tudi z osebami s posebnimi potrebami in dobrodelno organizacijo, ki se jim posveča. Najprej je skrbela za osebe z Downovim sindromom, zadnje čase pa se je število teh oseb precej zmanjšalo, ker jih velik del odstranijo že pred rojstvom. To prakso omogoča zakonodaja, ki pojmuje splav kot »pravico«.