Blinken je dogovor označil za popolnoma transparentnega in pojasnil, da omogoča obema državama, da se vkrcata na ladje druge države, delita znanje in bolje patruljirata morje.

Na obisk države naj bi ob tej priložnosti kot prvi ameriški predsednik prišel Joe Biden, a je obisk odpovedal zaradi grozeče dolžniške krize v ZDA in se domov vrnil neposredno po vrhu G7 v Hirošimi.

Zaradi podpisa dogovora so po poročanju tamkajšnjih medijev na univerzi v glavnem mestu Port Moresby izbruhnili protesti. Študente skrbi, da dogovor predvideva preširoko avtonomijo za ameriške sile na ozemlju Papue Nove Gvineje.

Podpis dogovora se uvršča v okvir vse večje konkurence med Washingtonom in Pekingom za vpliv v pacifiški regiji.

ZDA se denimo bojijo, da bi Kitajska na jugu Tihega oceana uspela vzpostaviti vojaško oporišče, s katerega bi lahko obšla ameriško vojaško oporišče na otoku Guam. V tem primeru bi lahko ogrozila obrambo Tajvana v primeru invazije na otok. V ameriškem State Departmentu so zato mnenja, da se bo z dogovorom "povečala stabilnost in varnost v regiji". Blinken ima zdaj predvideno tudi srečanje z voditelji 14 tihomorskih otoških držav v Port Moresbyju.

V glavno mesto Papue Nove Gvineje je nekaj ur pred Blinknom priletel tudi indijski premier Narendra Modi. Ta se bo v državi prav tako srečal z voditelji pacifiških držav in skušal okrepiti položaj Indije kot pomembne regionalne sile.

Modi je voditeljem zagotovil, da si Indija prizadeva za svobodno, odprto in vključujočo indijsko-pacifiško regijo. Poudaril je tudi, da spoštujejo suverenost in integriteto vseh držav.