Notranje ministrstvo je sporočilo, da naj bi imela Prodijeva Unija v senatu 158 sedežev, dozdajšnji premier Silvio Berlusconi s svojo Hišo svoboščin pa 156. Minimalna razlika naj bi bila tudi v poslanski zbornici, kjer naj bi imela Prodijeva stran le desetinko odstotka podpore več kot Berlusconi. Razlika je bila le dobrih 25.000 glasov.

Dodal je, da bi lahko Italija razmišljala o podobni koaliciji, kot jo ima Nemčija, kjer so vlado sestavili največji tekmeci iz predvolilnih bojev. Po njegovem mnenju bi bila to poteza usmiljenja na obeh straneh, ki pa bi odražala realno stanje.

Prodijeva levosredinska Unija je prepričana, da želi Berlusconi s takimi obtožbami izničiti izide volitev, ki kažejo na njegov poraz. Prodijev predstavnik pa se je odzval tudi na poziv Berlusconija po sestavi skupne koalicije in ga zavrnil. Analitiki menijo, da minimalna zmaga ne omogoča zadostne moči za izvedbo nujnih reform. Da je politična negotovost velika, kaže tudi padec delnic na milanski borzi.

Prodi: Imam pravico biti premier!
Romano Prodi je sicer dejal, da ima pravico do premierskega stolčka, potem ko je njegova Unija tesno zmagala. Po uradnih delnih podatkih je v poslanski zbornici levosredinska Unija dobila 49,8 odstotka glasov, desetinko manj pa desnosredinska Hiša svoboščin dozdajšnjega italijanskega premierja Silvia Berlusconija.

Prodi je zmago razglasil pozno ponoči pred sedežem svoje koalicije v središču Rima, predstavnik premierja Berlusconija pa je že takrat napovedal, da bo zahteval ponovno štetje približno 500.000 neveljavnih glasovnic. Končna razlika v korist Prodija je nekaj več kot 25.000 glasov.

Slovenci imajo predstavnika
V poslanski zbornici bo imela svojega predstavnika tudi slovenska manjšina v Italiji. Dozdajšnji senator Miloš Budin prihaja iz stranke Združene oljke. Sicer je v Furlaniji - Julijski krajini največ glasov dobila desnica pod vodstvom Berlusconija, ki je lahko slavila tudi v Trstu.

Čestitke Rupla
Na zmago Prodija se je že odzval tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je zmagovalcu čestital in mu zaželel uspeh pri delu. Ob tem je vodja slovenske diplomacije izpostavil velik pomen dobrososedskih odnosov in krepitvi partnerskega sodelovanja med državama.

Čestitke tudi od drugod
Prodijev naslednik na mestu predsednika Evropske komisije Manuel Barroso je izrazil navdušenje nad zmago svojega kolega. Dejal je, da je Prodi kot njegov predhodnik, znal promovirati skupen evropski interes, to pa od njega pričakuje tudi v prihodnosti.

Francoska ministrica za zunanje zadeve Catherine Colonna je Prodiju zaželela veliko uspeha pri delu. Izrazila je tudi pričakovanje, da bo Prodi odigral ključno vlogo pri ponovnem zagonu Evrope in pri izboljšanju odnosov med Francijo in Italijo. Luksemburški premier Jean-Claude Juncker pa je napovedal, da bo Prodijeva opcija odkrito proevropska.

Deželni glavar avstrijske Koroške in vodja Zavezništva za prihodnost Avstrije Jörg Haider pa je razočaran nad izidi v Italiji, ob tem pa je izrazil mnenje, da mediji in javnomnenjske raziskave postajajo orodje politične propagande.

Po pred kratkim spremenjenem zakonu bo imela Unija v 630-članski zbornici 340 sedežev, v senatu pa naj bi jih imela 158, Berlusconi pa 156, glede enega pa še ni dokončne odločitve. Če nobeden izmed blokov ne bi dobil večine v obeh domovih, bi volitve najverjetneje ponovili.

Prve projekcije volitev, ki so tokrat prvič potekale dva dni, so kazale na Prodijevo zmago v obeh domovih. Ko je število preštetih glasov naraščalo, so se izidi obeh blokov vse bolj izenačevali. Volitev se je udeležilo 83,6 odstotka volilnih upravičencev.

Ostra predvolilna kampanja
Volilna kampanja je bila vse do zadnjega dne zelo ostra, izidi javnomnenjskih raziskav pa so napovedovali zmago Prodija in konec petletnega vladanja Berlusconija, ki je bil po letu 1945 edini, ki se je na oblasti obdržal celoten mandat.