V pretežno kurdskem mestu na meji s Sirijo je veljala 24-urna policijska ura od sredine decembra lani, nasilje pa se je začelo stopnjevati julija lani, ko je propadlo premirje med vlado in prepovedano Delavsko stranko Kurdistana (PKK), ki jo Turčija, EU in ZDA označujejo za teroristično organizacijo.

V Cizru so bile od takrat večkrat razglašene policijske ure kljub opozorilom aktivistov za človekove pravice. Od srede v mestu velja le delna policijska ura, in sicer med 19.00 in 05.00, poroča BBC. Turške oblasti so namreč decembra, ko je vojska sprožila svojo zadnjo ofenzivo proti upornikom, povezanim s PKK-jem, prepovedale vstop v mesto.

Racije v času policijske ure
Kot poroča turški portal hurriyetdailynews.com, so lokalne oblasti policijske ure v več mestih uvedle, da bi mesta "očistile teroristov", njihov namen pa naj bi bil zmanjšati civilne žrtve med spopadi varnostnih sil z uporniki. Vojska jih je izkoristila za racije po domovih in zakloniščih, ki naj bi jih uporabljali uporniki. Glede same operacije vojske v Cizru oblasti sporočajo, da je bilo deaktiviranih skoraj 1.500 improviziranih eksplozivnih sredstev in odstranjenih na stotine barikad.

Prebivalci, ki so se vrnili v mesto, so našli poškodovane domove in uničene trgovine, iz mesta pa poročajo o truplih med ruševinami. "Ne moremo živeti tukaj," je za ameriško agencijo Associated Press dejala mati petih otrok, katere dom je preluknjala granata. V mestu nevarnost predstavljajo tudi neeksplodirane bombe v domovih.

Kolektivno kaznovanje
Cizre ni edino mesto, ki trpi policijsko uro. Vlada je podobne omejitve uvedla tudi na drugih območjih pretežno kurdskega jugovzhoda države, vključno z največjim mestom Dijarbakir. Amnesty International je takšne omejitve označil za "kolektivno kaznovanje", ki ogroža življenja na sto tisoče ljudi.

Policijska ura je močno prizadela tudi Sur, predmestje Dijarbakirja, in Silopi. Prebivalci so v več mesecih trajajoči blokadi trpeli pomanjkanje elektrike, hrane in vode, soseske so uničene. Hudi spopadi med pripadniki PKK-ja in varnostnimi silami so poleg tega zaustavili šolanje in zdravstveno oskrbo v teh mestih, še poroča hurriyetdailynews.com.

Guverner pokrajine Sirnak Ali Ihsan Su pa poudarja, da so zdravstvene reševalne službe posredovale v več kot 3.000 primerih, "razen v primerih, ko to ni bilo mogoče zaradi razlogov, povezanih s terorizmom".

Erdogan: Protesti proti policijski uri "poziv k terorju"
Prokurdska levo usmerjena stranka HDP, ki je na lanskih volitvah junija in novembra vstopila v parlament, in nekatere druge kurdske stranke in organizacije so medtem pozvale k protestom v Suru proti spopadom in policijski uri, ki traja tam že več kot tri mesece. Zbrano množico je policija razgnala z vodnimi topovi in solzivcem.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je HDP-jev poziv k protestom označil za "poziv k terorju". Nihče namreč nima pravice "povzročati težav ali prekiniti mir," je dejal. Poziv sopredsednika HDP-ja Selahatina Demirtaşa pa je turški premier Ahmet Davutoglu označil za "zaroto proti državi" in "sodelovanje s teroristi z namenom povleči Turčijo v kaos".

Demirtaş pa je dejal: "24-urne vojne v središču mesta, ki traja že tri mesece, nimamo za normalno stanje." Zato naj se vsi prebivalci Dijarbakirja uprejo blokadi v Suru, je dejal. Odziv oblasti je bil zaprtje mesta za vse ljudi, ki niso njegovi prebivalci. Demirtaş je zaradi poziva že v preiskavi.