Prebivalci obalnih mest niso slutili, da jih po tresenju tal čaka še uničujoči cunami. Foto: EPA
Prebivalci obalnih mest niso slutili, da jih po tresenju tal čaka še uničujoči cunami. Foto: EPA
Čile
V državi, stisnjeni med Tihi ocean in Andsko gorovje, so uničene številne ceste. Foto: EPA

Bachelet je napovedala oster odziv, če se bo ponovilo nasilje in plenjenje trgovin na območju, kamor je vlada že poslala 14.000 vojakov, da bi poskrbeli za red in mir, potem ko je mesto popolnoma razdejano. V mestu, kjer je brez domov ostalo pol milijona ljudi, kot tudi na drugih prizadetih območjih še vedno velja policijska ura.

Razmere v drugem največjem mestu v državi, za katere je bil usoden tako potres kot cunami, so še vedno negotove in ljudi je po tresenju tal zdaj strah še kriminalcev, zato so se v nekaterih soseskah kar sami organizirali v civilne patrulje, čeprav so na kritičnih točkah v mestu nameščeni oklepniki in po ulicah patruljirajo že vojaki.

Po zadnjih podatkih je sobotni rušilni postres z močjo 8,8 stopnje po Richterjevi lestvici terjal 795 smrtnih žrtev, a oblasti opozarjajo, da ta številka lahko še naraste, saj še vedno pogrešajo številne ljudi. Prebivalci so jezni na vlado, saj menijo, da bi lahko preprečila številne žrtve, če bi po potresu opozorila na nevarnost cunamijev, ki so nato prizadeli obalna mesta.

Zaradi uničenih cest imajo čilske oblasti velike težave z dostavo pomoči območjem na najbolj prizadetem jugu države in so zdaj uporabile helikopterje in čolne, da bi obupanim prebivalcem dostavile hrano in druge nujne življenske potrebščine.

ZDA do konca s Čilom
V Čilu se je na svoji poti po Latinski Ameriki ustavila tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je s seboj prinesla 20 satelitskih telefonov, potem ko je vlada zaprosila komunikacijsko opremo poleg poljskih bolnišnic in sanitarnih pripomočkov. Clintonova je obljubila, da so ZDA pripravljene pomagati na kakršen koli način in da bodo ostale v državi tudi, ko bodo drugi odšli.

Novoizvoljeni čilski predsednik Sebastaian Pinera, ki bo naloge prevzel 11. marca, je dejal, da so razmere hujše, kot si je predstavljal, vendar zagotavlja, da ga to ne bo ustavilo pri njegovi začrtani ekonomski politiki. Sam si je pred izvolitivijo za cilj zadal 6-odstotno gospodarsko rast in milijon novih delovnih mest, ob čemer zdaj upa, da bo te načrte spodbudila prav obnova države.