Sprememba v dolžini dneva je zanemarljiva, a trajna: vsak dan naj bi bil krajši za 1,26 mikrosekunde, kažejo prvi izračuni znanstvenikov ameriške vesoljske agencije.

Nasin znanstvenik Richard Gross je s pomočjo kompleksnega modela in izračunov sklenil, da je imel podobne posledice na vrtenje modrega planeta tudi katastrofalni potres z 9,1 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je leta 2004 stresel Sumatro. Tresenje tal je tedaj Zemljino os premaknilo za sedem centimetrov, dan pa skrajšalo za 6,8 mikrosekunde.

Na spremembo osi vpliva sprememba razporeditve mase
Potres v Čilu je bil z močjo 8,8 stopnje po Richterju nekoliko šibkejši, a je kljub temu imel večje posledice na položaj Zemlje kot potres na Sumatri, saj se je leta 2004 površje streslo bližje ekvatorju, zaradi česar so bile posledice blažje.

Veliki potresi premaknejo velike količine skal in spremenijo razporeditev mase na planetu. Ko se ta razporeditev spremeni, se spremeni stopnja po kateri se vrti Zemlja, stopnja rotacije pa določa dolžino dneva.

Dan se lahko tudi podaljša
Dolžina dneva pa se lahko tudi podaljša, so prepričani znanstveniki. Če bi npr. napolnili rezervoar Treh sotesk na Kitajskem, bi bilo v njem 40 kubičnih kilometrov vode, sprememba v masi pa bi dan podaljšala za 0,06 mikrosekunde.