Petro Porošenko je sprejel odločitev o najvišji, torej bojni pripravljenosti ob Krimu in na vzhodnem delu države, potem ko se je sestal z najvišjimi predstavniki vojske in zunanjega ministrstva.

Zunanjemu ministru Pavlu Klimkinu je že ukazal, naj začne telefonske pogovore z voditelji Nemčije, Francije, ameriškim podpredsednikom Joejem Bidnom, predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

EU: Trditve Rusije niso potrjene
Varnostni svet Združenih narodov bo na izrednem zasedanju o napetostih med Ukrajino in Rusijo zasedal še danes, in sicer za zaprtimi vrati. Odzval se je tudi EU oziroma tiskovna predstavnica zunanjepolitične predstavnice EU-ja Federice Mogherini, ki je dejala, da trditve Rusije o napadu ukrajisnkih obveščevalnih služb "niso potrjene". Ob tem je znova obsodila rusko nezakonito priključitev Krima in Sevastopola ter ponovila, da EU priključitve ne bo priznal. Zaskrbljenost nad dogodki med Ukrajino in Rusijo je izrazila tudi zveza Nato.

Varnost poostrila tudi Rusija
Tudi Putin je danes sklical sejo ruskega sveta za nacionalno varnost, na kateri so odločili na Krimu poostriti varnostne ukrepe na kopenskih in morskih mejah. Z dodatnimi ukrepi naj bi po navedbah Kremlja zagotovili varnost državljanov in infrastrukture na Krimu.

Putin je v sredo Kijev obtožil uporabe terorističnih metod, s katerimi bi izzvali nov konflikt in destabilizirali Krimski polotok, ki se je leta 2014 po referendumu iz rok Ukrajine priključil Ruski federaciji. Putin je kot odziv na ukrajinsko "neumno in kriminalno dejanje" pozval "k strožjim varnostnim ukrepom" tudi na ruski strani. Ruska obveščevalna služba FSB je namreč v torek sporočila, da so v ponedeljek preprečili "teroristične napade" ukrajinske vojaške obveščevalne službe na Krimskem polotoku in odbili oborožen napad ukrajinske vojske.

Ukrajina zavrača obtožbe
Po navedbah FSB-ja so komandosi saboterji obveščevalne službe ukrajinskega obrambnega ministrstva v ponedeljek dvakrat skušali vdreti na Krim ob močnem obstreljevanju z ukrajinskega ozemlja in ukrajinskih oklepnih vozil. Med obstreljevanjem je bil ubit ruski vojak. V noči s sobote na nedeljo pa je med aretacijo domnevnih teroristov umrl eden od častnikov FSB-ja. Namen saboterjev je bil po navedbah FSB-ja destabilizirati družbene in politične razmere pred septembrskimi volitvami v Rusiji in na Krimu.

Ukrajinski veleposlanik pri ZN-u Volodimir Jelšenko je medtem povedal, da bo Kijev Varnostni svet ZN-a pozval k sklicu nujne seje, če se bodo napetosti stopnjevale.

V dveh letih skoraj 10.000 mrtvih
Zaradi priključitve Krima so zahodne zaveznice novih proevropskih oblasti v Kijevu uvedle ostre gospodarske sankcije proti Rusiji, na vzhodu Ukrajine pa se je razvnel upor prorusko usmerjenih upornikov, v katerem je od aprila 2014 umrlo več kot 9.500 ljudi. Rusija sicer zanika obtožbe Zahoda, da podpira proruske upornike.