Po avstralskih mestih in zaselkih namreč tava na tisoče zapuščenih aboriginskih otrok, zaradi česar so vse glasnejši pozivi, naj vlada omogoči belopoltim parom, da bi lahko te otroke posvajali. Aktivisti zdaj lobirajo za spremembo zakonodaje, da bi tako pomagali tem otrokom, ki so povsem prepuščeni sami sebi in ulici.

Znano je, da med avstralskimi staroselci divja prava epidemija alkoholizma in medtem ko se starši vdajajo pivu in vdihavanju lepila, otroci, ponekod celo malčki v plenicah, nenadzorovano tavajo naokoli ter prosjačijo za hrano in obleke. Kot poroča Sky News, so številne belopolte družine nad položajem tako zaskrbljene, da so začele kar samoiniciativno, brez uradnega dovoljenja, pobirati te otroke z ulic v svoje domove. Zdaj bi radi dosegli spremembo zakonodaje, tako da bi beli Avstralci lažje posvajali aboriginske otroke.

Tavajo po ulicah in se omamljajo
Središče te novodobne aboriginske tragedije je Tennant Creek, mesto sredi avstralskega outbacka, kjer je slabih 50 odstotkov prebivalstva aboriginov. Mestece, ki ga je leta 1983 v poskusu reševanja sveta (oziroma temnejše plati nekdanje britanske kolonije) obiskala princesa Diana, je prežeto s kriminalom in alkoholizmom.

Becky Healy, upravnica enega izmed tamkajšnjih motelov, je zgrožena nad številom aboriginskih otrok, ki tavajo po ulicah neumiti, lačni in nešolani. Njen motel je povsem po naključju postal zatočišče za te zapuščene in zapostavljene otroke. "To je resna kriza. Dosegli smo skrajno točko in moramo storiti nekaj za te otroke. Če to pomeni, da jih odpeljemo v naš motel, jih nahranimo in jih izučimo, pa naj bo tako."

Največja tragedija pa je, da ti otroci, obkroženi in odrasli z najrazličnejšimi zlorabami opojnih substanc, tudi sami pogosto postanejo zasvojenci. Nedavno je v Avstraliji precej odmeval posnetek nadzorne kamere iz Tennant Creeka, na katerem vidimo tri deklice, stare 13 let, kako vlomijo v delavnico in vdihavajo bencinske hlape iz motorja traktorja, kar jim lahko povzroči resne možganske poškodbe. V Tennant Creeku in sosednjem Ali Curungu naj bi bilo po podatkih oblasti okoli sto aktivnih "vdihovalcev" bencina. Vdihavanje bencina, ki je najhujše razsežnosti doseglo v 80. in 90. letih, je bilo sicer že skoraj povsem izkoreninjeno, odkar so vpeljali gorivo opal, se je pa povečalo "zadevanje" z dezodoranti v pršilu in podobnimi razpršili.

Šokantna zgodovina
Politiki za zdaj še vedno razmišljajo o tem, da bi le omogočili belcem posvajanje aboriginov. Preveč se bojijo nove "ukradene generacije", saj je spomin na prejšnjo še kako živ. Eni najbolj zgrešenih avstralskih politik vseh časov, po kateri so aboriginske otroke (neredko plod posilstev belih mož) jemali njihovim staršem in jih dali v rejništvo belim družinam in ustanovam, v katerih so jih prevzgajali v "civilizirane ljudi", so konec naredili šele v 70. letih. Do takrat naj bi bilo po nekaterih podatkih ukradenih 100.000 otrok.
Leta 1997 je posebna preiskovalna komisija objavila šokantno poročilo z naslovom Bringing Them Home, avstralski odvetnik Ronald Wilson pa je naravnost dejal, da gre pri ukradeni generaciji pravzaprav za poskus genocida. Po dolgotrajnem pregovarjanju avstralskih politikov, prelaganju krivde, iskanju opravičil in neposrednem zanikanju, se je vlada nazadnje uradno opravičila in sprejela zakon, po katerem lahko aboriginske otroke dajo v rejo ali posvojitev samo znotraj njihove skupnosti.

Adam Giles, predsednik zvezne vlade Northern Territoryja, kjer je populacija aboriginov najvišja, meni, da je čas, da se zakon podrobno preuči. "Kar koli že storimo, moramo starše prepričati, da prevzamejo odgovornost za svoje otroke. A moramo tudi dati najboljšo priložnost tem otrokom, zato se ne bi smeli ustrašiti teh odločitev, ko pa gre za prihodnost teh otrok."

A kritike, ki sicer priznavajo, da je nekaj treba storiti, odvzem otrok njihovim skupnostim skrbi. "Izguba kulture, zemlje in jezika aboriginske skupnosti ima dolgoročni vpliv na družbeno in čustveno dobrobit teh otrok," je za ABC povedala predstavnica aboriginske zveze ukradenih generacij iz Northern Territoryja Vicki Lee Knowles.

Daleč najbolj ogroženi
Aborigini so daleč najbolj ogrožen segment Avstralcev, pri staroselskih otrocih pa je verjetnost, da ne bodo dočakali petega rojstnega dne, kar dvakrat večja kot pri drugih otrocih. Čeprav so podatki skopi, številni otroci odraščajo v skupnostih, kjer sta nasilje in zasvojenost postala del vsakdana.

Ko so Britanci leta 1788 poselili Avstralijo (no, so nanjo pripeljali prve britanske kaznjence), je tam živelo okoli milijon aboriginov. Danes jih je v populaciji 23 milijonov po načrtnem iztrebljanju (ponekod so jih streljali za zabavo kot zajce) le še 470.000.
Ali, kot je v zadnji Sobotni prilogi zapisal Branko Soban: "Ko so Britanci začeli naseljevati ta veliki otok, je tod živelo skoraj milijon domorodcev. Aboriginov. Toda Avstralija je bila zanje kljub temu Terra Nulius. Nikogaršnja zemlja. Zemlja, ki ne pripada nikomur. Prazna zemlja, do katere je upravičena prva evropska država, ki jo zasede. Zemlja, ki bo kmalu nenaseljena, ker tam živijo manjvredne rase, ki so po zakonih narave obsojene na izumrtje. Zemlja, kjer so, ali pa kmalu bodo, prvotni prebivalci tako maloštevilni, da bodo postali zanemarljivi, denimo cinično zapiše švedski pisec in raziskovalec Sven Lindqvist."

Še George Chatterton Hill je v svoji knjigi Heredity and Selection (1907) zapisal, da morajo Britanci "zaradi svoje posebne nadarjenosti za ekspanzijo nujno eliminirati podrejene rase, ki so jim napoti. Vsaka nadrejena rasa v zgodovini je storila enako."

Temna prihodnost
In prihodnost za aborigine ni nič kaj bolj rožnata. "Preprosto niso ustvarjeni za zahodni svet," je najpogostejši stavek, ki ga v Avstraliji slišiš, ko pogovor nanese na žalostno usodo staroselcev, ki izgubljeno tavajo po ulicah, nepremično zrejo v nič ali pa sedijo in tolčejo s palicami.
Večina jih ne dela, praktično vsi pa dobivajo vladno podporo, a jim to ne pomaga prav nič. Že davno so izgubili stik z zahodnim svetom, v katerega se preprosto ne morejo vklopiti. Avstralska vlada pa si je z uradnim opravičilom in podporo, ki jim jo plačuje, oprala roke.