31-letnega spreobrnjenca v islam obtožnica bremeni, da se je udeleževal urjenj teroristične mreže Al Kaida in se v Afganistanu, kjer je bil zajet leta 2002 in takoj prepeljan v ameriško bazo na Kubi, bojeval na strani talibanov.

Čeprav mu grozi dosmrtna ječa, bo verjetno po dogovoru med tožilstvom in odvetniki dobil precej nižjo kazen, ki naj bi jo Hicks po dogovoru med ameriškimi in avstralskimi oblastmi prestajal v rodni Avstraliji. Prav zaradi obljube o vrnitvi domov naj bi se tudi odločil za priznanje krivde, saj se sprva o njej ni hotel izreči.

Dolgolasi Hicks, ki si je lase pustil rasti, da si je ponoči lahko z njimi prekrival oči zaradi stalne svetlobe v jetniških celicah, je bil najprej obtožen tudi umora, a so te obtožbe proti njemu ovrgli. Pred sojenjem se je Hicks po več letih ponovno sešel tudi z očetom in sestro.

Prvo sojenje po novem zakonu
Hicks je prvi pripornik, ki je obtožen po novem zakonu o sojenju teroristom na vojaškem sodišču, ki je stopil v veljavo oktobra lani, potem ko je Ameriško vrhovno sodišče ugodilo pritožbi enega izmed sojencev in odločilo, da vojaška sodišča, ki jih je najprej ustanovila Busheva administracija, kršijo Ženevsko konvencijo in zakonik vojaškega prava. Administracija je zato morala pripraviti nov zakon, ki ga je potrdil tudi kongres.

Kljub kritikam borcev za človekove pravice, da si priporniki zaslužijo sojenje po običajnih ameriških zakonih, namerava administracija po novem zakonu soditi še okoli 80 od preostalih 385 pripornikov v bazi.

A. L.