Ameriški predsedniki običajno po izvolitvi ne prirejajo zborovanj - Trump je izjema. Za zborovanja se običajno odloči, ko se nanj usuje plaz kritik, zaradi česar potrebuje sebi prijazno množico. Foto: Reuters
Ameriški predsedniki običajno po izvolitvi ne prirejajo zborovanj - Trump je izjema. Za zborovanja se običajno odloči, ko se nanj usuje plaz kritik, zaradi česar potrebuje sebi prijazno množico. Foto: Reuters
Trumpovi podporniki na zborovanju v Phoenixu. Foto: Reuters
In Trumpovi nasprotniki pred prizoriščem zborovanja v Phoenixu. Foto: Reuters
Trump je v svojem nastopu v Arizoni opustil boben in zašel v tirado proti "nepoštenim" medijem, izdajalskim republikancem in levičarjem, pri tem pa za nazaj spreminjal svoje izjave po Charlottesvillu in napovedal pomilostitev zloglasnega arizonskega šerifa Joeja Arpaia. Foto: Reuters
Po Trumpovem odzivu na dogodke v Charlottesvillu, ko je za nasilje neonacistov obtožil "več strani", je Trumpov najožji krog izrazil obžalovanje, da je Trump "tudi javno ubesedil občutke, ki jih sicer že dalj časa izraža zasebno". Foto: AP

Potem ko je prejšnji teden republikanski senator Bob Corker, nekdaj trdni Trumpov podpornik, dejal, da Trump "ni izkazal stabilnosti", potrebne za mesto predsednika, je bila še bolj zlovešča sredna izjava Jamesa Clapperja, nekdanjega direktorja obveščevalne službe tako pod republikancem Georgeem W. Bushem kot pod demokratom Barackom Obamo. Clapper je namreč na CNN-u javno podvomil o Trumpovi sposobnosti oz. zdravstvenem stanju; brezhibno stanje je za tako mesto namreč nujno potrebno.

Dejal je tudi, da ga skrbi predvsem, ker ima Trump kot predsednik neposreden dostop do jedrskega orožja. Clapper, ki ima kot upokojeni generalpodpolkovnik dolgo vojaško kariero, je sicer tesen prijatelj Trumpovega obrambnega ministra Jima Mattisa, prav tako nekdanjega generala.

"Če se v ihti odloči storiti kaj glede Kim Džong Una, je v bistvu zelo malo vzvodov, s katerimi bi ga lahko ustavili," opozarja Clapper. "Celoten sistem (šifre za odpiranje jedrskega kovčka) je zgrajen tako, da omogoča hiter odziv, če je ta potreben. Tako da je zelo malo v smislu nadzora nad posegom po jedrski možnosti, kar je prekleto strašljivo."

Tudi mediji o Trumpovem duševnem zdravju
Do zdaj je bil govor o Trumpovem neuravnovešenem vedenju in domnevni narcisoidnosti pridržan za družbena omrežja, satirične pogovorne oddaje in najostrejše politične nasprotnike. A Trumpove grožnje, kako bo Severno Korejo udaril "z ognjem in besom", njegovi odzivi na nasilje neonacistov v Charlottesvillu in njegovo čudaško torkovo predvolilno (?) zborovanje v Arizoni, v katerem je napadel vse, od uglednih republikanskih senatorjev do medijev, je bilo kaplja čez rob tudi za nekatere republikance in predsednikove podpornike.

CNN-ov voditelj Don Lemon je zborovanje v Arizoni, dan po ponedeljkovem sončnem mrku, v katerega je Trump za hip pogledal brez zaščitnih očal, označil za "popoln mrk dejstev", predsednika pa, da se mu je "povsem snelo". Podobno tudi Lemonov kolega s CNN-a, priljubljene Trumpove tarče, Anderson Cooper. Cooper je predsednika označil za egocentrika, ki v središče vsega postavi zgolj in samo sebe. "Donald Trump: največja žrtev na svetu, ujeta v telo najmogočnejšega moža na svetu," ga je predstavil gledalcem.

Še najbolj neposreden pa je bil ta teden Brian Stelter, voditelj CNN-ove oddaje Reliable Sources (Zanesljivi viri), ki je svoj prispevek začel z besedami, da Trumpova dejanja in besede porajajo nekatere "neprijetne pogovore" - tako v krogu družin in prijateljev kot tudi med novinarji.

"Večinoma ne v živo, ampak ko so mikrofoni ugasnjeni in ko je bil članek oddan. Takrat pridejo na dan pomisleki, strahovi in vprašanja. Vprašanja, ki se zdijo prekočljiva in preveč neprimerna za v eter. Vprašanja, kot so sledeča: Je predsednik ZDA rasist? Trpi za določeno boleznijo? Je dovolj zdrav za mesto predsednika? In če ni, kaj potem? To so vznemirjujoča, nelagodna vprašanja, a v medijih se ne moremo pretvarjati, da naši gledalci tega ne sprašujejo. Ker sprašujejo," je dejal.

Pozivi k vzpostavitvi posebne komisije
Da je Trump labilen, po zadnji anketi Morning Consulta meni kar 55 odstotkov Američanov.

Med njimi je tudi kar nekaj strokovnjakov. Tako je skupina psihiatrov ta teden pisala kongresu in ga opozorila, da Trump predstavlja "jasno nevarnost" svetu. Med podpisniki je tudi dr. Bandy Lee s prestižne univerze Yale, ki jo skrbi Trumpova "nevarnost", kot je dejala v pogovoru za časnik USA Today.

"Ni več treba biti psihiater, da prepoznamo alarmantne vzorce impulzivnega, nepremišljenega in narcisoidnega vedenja - ne glede na diagnozo -, ki poosebljeni v predsedniku Trumpu ogrožajo svet. Zdaj nam preti jasna nevarnost, še posebej glede Severne Koreje in predsednikovega nadzora nad jedrskim orožjem," je zapisala skupina v pismu, poslanem članom obeh strank.

Dr. Leejeva je tudi ena od psihiatrov, ki svetuje demokratskim kongresnikom pri njihovem prizadevanju, da bi vzpostavili posebno 11-člansko in medstrankarsko strokovno komisijo, ki bi ocenila Trumpovo duševno in fizično zdravje.

Pobudo za omenjeno komisijo je prvi podal kongresnik iz Marylanda in nekdanji profesor prava Jamie Raskin, do zdaj pa jo je podprlo že 28 kongresnikov. Komisija bi nato postala stalnica in bi bila pristojna za podajanje mnenja tudi o vseh sledečih ameriških predsednikih. Zanimivo je, da 25. amandma ameriške ustave, ki je bil ratificiran že pred 50 leti, tako telo predvideva, a dejansko v vsem tem času nikdar ni bilo vzpostavljeno.