Ob prvem letu Medvedjeva na čelu Rusije se je MMC pogovarjal s predavateljem na katedri za obramboslovje na fakulteti za družbene vede in z nekdanjim dopisnikom RTV-ja iz Moskve, ki se oba strinjata, da je predsedovanje do zdaj minilo mirno, brez pretresov in v okviru napovedi.

S svojimi ljudmi krepi položaj
Za Grošlja je ključni dosežek Medvedjeva začetek preoblikovanja kabineta predsednika, ki je danes bolj kot pred letom popolnjen z ljudmi, ki so mu pripadni bolj kot predsedniku vlade, s čimer je nakazal, da krepi svoj položaj. Enega večjih dosežkov vidi tudi v začetku javne razprave o manj prijetnih dejstvih sodobne ruske družbe, od vprašanja korupcije, strpnosti in predvsem do vloge medijev v sodobni ruski družbi, kjer so razhajanja z njegovim predhodnikom precej očitna. Pomembena je tudi umiritev zunanjepolitične retorike, ki je danes bolj kot pred leti naklonjena sodelovanju z zahodnimi državami, predvsem z ZDA in EU-jem.

Čeprav je ob svoji inavguraciji napovedal razvoj državljanske in ekonomske svobode, se ni po mnenju Lamprehta na tem področju zgodilo nič radikalnega. Ni bilo občutnega izboljšanja, saj so bila redka opozicijska zborovanja sankcionirana, svetovna gospodarska kriza pa je (zlasti zaradi strmega padca cen nafte) prizadela rusko gospodarstvo, državno valuto in borzne indekse.

Simbolna napoved morebitnih sprememb
Za oba sogovornika je nesporno dejstvo, da Medvedjev deluje v senci nekdanjega predsednika in zdajšnjega premierja Vladimirja Putina. "Za zdaj Medvedjev deluje kot Putinov politični klon," je jasen Lampreht, a ob tem vidi odtenek, ki nemara simbolno nakazuje, da se bo med obema nosilcema oblasti mogoče vendarle kaj spremenilo. To je nedavni intervju Medvedjeva za Novo Gazeto, časopis, za katerega je pisala umorjena Ana Politkovska, ostra kritičarka Putinove vladavine in zlasti njegove vloge v čečenski vojni.

Da Medvedjev bolj ali manj sledi dejanjem Putina, se je za Grošlja najjasneje pokazalo pri odločitvi o zadnji prekinitvi oskrbe s plinom čez Ukrajino, kjer je odločitev sprejel predsednik vlade, čeprav je bilo to v preteklosti v pristojnosti predsednika države. Poleg tega je bilo še več podobnih primerov tudi na zunanjepolitičnem področju, še posebej pri reševanju krize v Gruziji lansko poletje.

Zadnje čase pa se vse bolj kaže, da sta oba moža dosegla nekakšen dogovor, da je področje nekdanje Sovjetske zveze pristojnost premierja, medtem ko so odnosi z ZDA in EU-jem postali pristojnost predsednika. To morda nakazuje na spremembo odnosov med obema akterjema, še posebej, ker se je s poglabljanjem krize Putin znašel pod precejšnjim pritiskom javnosti in same strukture oblasti, ki jo je sam oblikoval. "Prav ti pritiski in napetosti pa bi lahko povzročili, da bi Medvedjev začel igrati samostojnejšo politično igro," pravi Grošelj.

Lampreht celo predvideva, da bi lahko Putin nemara postal dežurni krivec, če bo gospodarska kriza še huje prizadela Rusijo, in v tem primeru ga bo morda Medvedjev odstavil in sam (tako kot Jelcin) prevzel tudi dolžnost predsednika vlade, razen "če seveda ne gre za moderni bonapartizem in se bo Putin, ob že sprejetih ustavnih spremembah, še tretjič in za več kot en mandat spet naselil v Kremlju".

Rusija na pomemben razpotju
In kaj so glavne razlike med predsednikovanjem Putina in Medvedjeva? Za Lamprehta to, da je Medvedjev v primerjavi s Putinom, ki je dejal, da je vloga Politkovske za Rusijo obrobna, sam odvrnil, da je zadovoljen, ker v Rusiji obstaja časopis Nova Gazeta, ki da je eden redkih medijev, ki si upa kritizirati Kremelj. Sredi aprila je za ta časopis dal tudi prvi intervju, kar je bil nasploh njegov prvi intervju za ruske tiskane medije, odkar je maja lani prisegel kot ruski predsednik. "Kar koli že to pomeni, dejstvo je, da Putin tega ni storil nikoli med svojima dvema predsedniškima mandatoma," pojasnuje Lampreht.

Po Grošljevih besedah je ključna razlika gotovo kriza, s katero se Rusija spoprijema, saj ima po več kot osmih letih proračunski primanjkljaj, industrijska rast se je ustavila in država se mora sprijazniti s tem, da Putinovemu razvojnemu modelu ni uspelo doseči diverzifikacije ruskega gospodarstva, zato je padec cen energentov in drugih kovin in surovin povzročil resen zastoj v ruskem gospodarstvu, ki ga niti sredstva iz rezervnega sklada ne more omiliti.

Zato se danes med rusko elito vse bolj govori o potrebi po novem razvojnem modelu, pri čemer pa se taista elita boji političnih sprememb, ki bodo temu neizogibno sledile. Grošelj misli, da je Rusija danes na pomembnem razpotju, ki bo odločilo o njenem nadaljnjem razvoju in položaju v mednarodni skupnosti.

Rusija je pred izzivom, ali se podati na pot večjega vključevanja v sistem mednarodne trgovine, ki se vzpostavlja v senci potekajoče krize, ali pa bo vztrajala na dozdajšnjii poti, ki je ob visokih cenah surovin in energentov omogočala gospodarski razcvet, ni pa prinesla potrebne diverzifikacije in pa predvsem nujne infrastrukture. "In predsednik Medvedjev je po mojem mnenju človek, ki se v današnji vladajoči eliti tega najbolj zaveda," o ruskem predsedniku meni Grošelj.

Stara praksa se nadaljuje
Lampreht opozarja, da v Rusiji še vedno ni svobode govora in svobode pravne zaščite, tako da se nadaljuje praksa okrutnega zastraševanja novinarjev, odvetnikov in tistih, ki so prekrižali kopja z aktualno oblastjo, na kar kaže dvojni umor odvetnika Stanislava Markelova in novinarke Anastazije Baburove (Nova Gazeta) v središču Moskve.

Medvedjev je sicer napovedal, da bo storil vse za odpravo pravnega nihilizma v državi in Lampreht za to vidi veliko priložnost v drugem velikem procesu proti Mihailu Hodorkovskemu. Medvedjev, ki sicer kot najvišji predstavnik izvršilne veje oblasti ne želi posegati v pravosodje, ima priložnost, da se izkaže, da ni Putinov politični klon in že simbolno distanciranje od tega procesa bi hkrati pomenilo tudi dejanski odmik od Putinove politične dediščine.

G. V.