Ob tem je Mursi pozval državljane, naj osnutek nove ustave podrobno preučijo, znova pa se je zavzel tudi za dialog o vseh "perečih vprašanjih", ki pestijo državo. Nova ustava naj bi začela veljati v novem letu, nadomestila pa bo staro, ki je od strmoglavljenja nekdanjega predsednika Hosnija Mubaraka na začetku leta 2011 niso več upoštevali.

Le rahle spremembe
Osnutek nove ustave med drugim ohranja nedorečeni člen prejšnje ustave, ki je bila v veljavi v času vladavine Hosnija Mubaraka, da so "načela islamskega prava" glavni vir zakonodaje. A temu hkrati dodaja novo določilo, ki navaja, da je treba načela islamskega prava interpretirati skladno s pravili sunitskega islama, čemur so nasprotovale krščanske cerkve v Egiptu. Osnutek ustave državi tudi podeljuje vlogo pri "zaščiti etike in morale" ter prepoveduje "žaljenje ljudi", kar bi po mnenju aktivistov lahko pomenilo cenzuro politične kritike predsednika države. V znak protesta je več časopisov v zasebni lasti napovedalo, da v torek ne bodo izšli.

Tudi opozicija predloga nove ustave ne podpira, nasprotuje pa predvsem naglici sprejemanja najvišjega dokumenta države. Sprejetje osnutka nove ustave in tudi hitenje pri njeni uveljavitvi naj bi vzela vnemo množičnim protestom, ki jih je prejšnji teden sprožila odločitev Mursija, ki si je občutno razširil pooblastila in si podelil imuniteto do sprejema nove ustave.

Opozicija je zelo pestra
Kljub nezadovoljstvu v državi pa se je v soboto v prestolnici Kairo zbralo 200.000 ljudi, ki so na pobudo Muslimanske bratovščine izrazili podporo "faraonskemu" dekretu Mursija. Njegovi privrženci so na ulici podprli tudi osnutek ustave, ki ga je v petek sprejel parlament.

Egipt je sicer globoko razdeljen, zelo pestro pa je sestavljena tudi opozicija, med katero sodijo liberalci, levičarji, kristjani, nacionalisti in podporniki padlega režima Mubaraka.

V najhujši krizi v Egiptu po Mursijevi izvolitvi junija lani je življenje izgubilo že več ljudi.