Na sedežu zavezništva v Bruslju je ameriški podpredsednik predstavnikom članic severnoatlantskega zavezništva položil na srce, da izgubljajo vojno v Afganistanu ter da morajo tudi druge države okrepiti prizadevanja za boj proti terorizmu v Afganistanu. "Trenutno ne dobivamo vojne, a ta še zdaleč ni izgubljena," je dejal Biden in opozoril, da strategija nekdanjega predsednika ZDA Georgea Busha v Afganistanu ni obrodila sadov.

Predsednik ZDA Barack Obama, ki je napovedal, da bo pozornost iz Iraka preusmeril na Afganistan, je že odobril odhod dodatnih 17.000 vojakov v Afganistan, ki se bodo pridružili 38.000 ameriškim vojakom, ki že služijo tam. Druge članice Nata imajo v Afganistanu v okviru Isafa 25.000 vojakov.

Biden prišel poslušat
Biden se je v Bruselj podal, da bi se posvetoval z zaveznicami o spremembi strategije. Dodal je, da Washington "od vseh pričakuje, da bodo izpolnili dane obljube in prispevali k uresničitvi dogovorjene strategije". Ameriška administracija Obame v nasprotju z Bushevo od zaveznic ne pričakuje, da bodo prispevale več vojakov, želi pa, da bi v Afganistanu sodelovale z nevojaško pomočjo. "Zavedamo se, da vsaka članica ne more prispevati enot," je povedal višji član Obamove administracije.

EU z nevojaško pomočjo
Predstavnik EU-ja za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je v Madridu pojasnil, da so članice EU-ja pripravljene pomagati pri stabilizaciji razmer v Afganistanu, da pa ne nameravajo tja pošiljati svojih vojakov. "Položaja v Afganistanu ne bomo rešili le vojaško," je povedal.

Članic Nata pa ne skrbi le preporod talibanov v Afganistanu, ki so jih ameriške sile po napadih na ZDA 11. septembra 2001 pregnale z oblasti, temveč tudi njihov vpliv na varnostne razmere v Pakistanu, kjer so islamski skrajneži razbili Natove konvoje z oskrbo, namenjene v Afganistan.

ZDA še neodločene glede naslednjega sekretarja
Biden je spregovoril tudi o nasledniku generalnega sekretarja Nata Jaapa de Hoop Schefferja, ki bo konec julija zapustil položaj, podpredsednik ZDA je sporočil, da ZDA še niso sprejele odločitve o tem, koga bi rade videle na čelu zavezništva in zanikal, da je Washington naklonjen kanadskemu obrambnemu sekretarju Petru MacKayu.

Rasmussen kot najresnejši kandidat
Tradicionalno mesto generalnega sekretarja Nata zaseda Evropejec, mesto poveljnika zavezniških sil v Evropi pa je v rokah Američana. Nekateri evropski mediji poročajo, da naj bi imel največ možnosti, da ga na vrhu zavezništva aprila potrdijo kot naslednika de Hoop Schefferja, danski premier Anders Fogh Rasmussen. Užival naj bi podporo Nemčije in Francije, naklonjene pa so mu tudi ZDA. Rasmussen je podprl ameriško vojaško akcijo tako v Afganistanu kot Iraku in je naklonjen povečanju števila vojakov v Afganistanu.

T. V.