Načrt v šestih točkah med drugim predvideva vrnitev vojskujočih se strani na položaje pred izbruhom sovražnosti, strani se morata zavezati, da "se ne bosta zatekali k uporabi sile", "da bosta dokončno končali sovražnosti" in da bosta zagotovili "svoboden dostop humanitarni pomoči".

Obenem se morajo gruzijske vojaške sile vrniti "tja, kjer so običajno nameščene", ruske pa "na položaje pred izbruhom sovražnosti". Šesta točka predvideva "začetek mednarodnih pogovorov o prihodnjem statusu in pogojih trajne varnosti v Abhaziji in Južni Osetiji".

Rupel: Ukaz Medvedjeva spodbudna novica
Ruski predsednik Medvedjev je že predtem ruski vojski ukazal, naj konča vojaško operacijo v Gruziji, a so po poročilih gruzijskega zunanjega ministrstva ruska letala kljub temu obstreljevala gruzijske vasi.

Že ob začetku srečanja z Medvedjevom je Sarkozy, ki predseduje EU-ju, sicer pozdravil omenjeni ukaz. "Kar pravite, je dobra novica. Zdaj je nujno, da se prekinitev ognja uresniči, je povedal francoski predsednik. Ta bo v okviru naporov za končanje napetosti pozneje obiskal tudi Gruzijo.

Odločitev Medvedjeva je kot "spodbudno" pozdravil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je ob tem napovedal, da bo Slovenija v Gruzijo poslala humanitarno pomoč v zdravilih. Rupel je dodal še, da je Slovenija vseskozi poudarjala pomen suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije v okviru njenih mednarodno priznanih meja.

Gruzija toži Rusijo zaradi genocida
Kljub novici o premirju pa se razgrete strasti verjetno še ne bodo kmalu umirile. Gruzija je tako proti Rusiji že vložila tožbo na Meddržavnem sodišču (ICJ) v Haagu zaradi etničnega čiščenja, ki naj bi ga Rusi opravljali v Gruziji med letoma 1993 in 2008.

Gruzijski predsednik Sakašvili pa je na množičnem zborovanju v Tbilisiju pred 100.000-glavo razgreto množico tudi napovedal izstop Gruzije iz Skupnosti neodvisnih držav (SND): "Sprejeli smo odločitev. Gruzija zapušča SND. Pozivamo Ukrajino in druge države, naj sledijo naši odločitvi." SND je skupnost, ki združuje države na območju nekdanje Sovjetske zveze, v njej pa ima prevladujoč vpliv Moskva.

Rusija zanika željo strmoglaviti Sakašvilija
Že prej je ruski zunanji minister Sergej Lavrov zavrnil trditve, da skuša Rusija z operacijo v Gruziji strmoglaviti gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija. To ni naša tradicija, da nekoga strmoglavimo oziroma da namesto njega imenujemo drugega človeka. Hkrati je dejal, da Gruzija ne more sprejeti mirovnega načrta EU-ja in Ovseja, saj ta predvideva, da bi pri nadzoru miru sodelovali tudi gruzijski vojaki. "Kot mirovniki so se osramotili. Zagrešili so zločine in streljali na kolege, s katerimi so služili v isti mirovni enoti," je pojasnil Lavrov.

Abhazija začela ofenzivo proti gruzijski vojski
Sicer pa je v Abhaziji tamkajšnja vojska začela svojo ofenzivo proti gruzijskim silam, v njej pa naj ruske sile ne bi sodelovale. Abhazija, ki ima tako kot Južna Osetija močno podporo Rusije, želi iz soteske Kodori pregnati gruzijsko vojsko, je povedal abhazijski zunanji minister Sergej Šamba. "Naše enote napredujejo. Pričakujemo uspeh," je dodal Šamba.

Putin obtožuje Gruzijo
Moskva je sicer številne pozive Zahoda za sklenitev premirja zavrnila, premier Vladimir Putin pa je zatrdil, da je krizo zanetila Gruzija. "Hladna vojna je že dolgo mimo, a miselnost hladne vojne se je trdno zasidrala v glavah številnih ameriških diplomatov. To je prava sramota," je dejal Putin v odzivu na ameriške pozive h končanju spopadov.

Bush: To je napad na suvereno državo
Za tem pa je o krizi spregovoril tudi ameriški predsednik George Bush, ki je Rusijo pozval, naj konča svoje operacije v Gruziji, Kremelj pa je obtožil, da skuša strmoglaviti gruzijsko vodstvo. "Rusija je napadla suvereno sosednjo državo in grozi demokratično izvoljeni vladi. Takšna dejanja so v 21. stoletju nesprejemljiva," je dejal Bush in dodal, da bi lahko dramatično in brutalno stopnjevanje bojev ogrozilo odnose Rusije z Zahodom.

Ameriški veleposlanik pri ZN-u Zalmay Khalilzad pa je na vprašanje, kaj bi se lahko zgodilo, če bi Moskva ignorirala Bushev poziv, odgovoril, da obstaja veliko drugih ukrepov, tako gospodarskih kot tudi političnih.

Ovse pričakuje sklenitev premirja
Vodja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in finski zunanji minister Alexander Stubb je dejal, da je previdno optimističen, da bo Rusija sprejela mirovni načrt EU-ja in Ovseja. Njegov optimizem vsak dan narašča. Dejal je, da je bil še pred dvema dnevoma pesimist, včeraj je bil izjemno previden optimist, danes pa je previden optimist.

M. R./K. S.