Sakašvili je sodržavljanom v televizijskem nagovoru sporočil, da ruske sile nadzirajo večino gruzijskega ozemlja, potem ko so po trditvah Tbilisija prodrle iz separatističnih pokrajin Južna Osetija in Abhazija globlje v Gruzijo. "Večina gruzijskega ozemlja je okupiranega," je dejal in dodal, da so ruske sile državo razkosale na dvoje.

Pozivi k premirju ne zaležejo
Kljub pozivom k premirju se spopadi v Gruziji nadaljujejo. Medtem ko gruzijske sile napadajo Južno Osetijo, ruske sile prodirajo globlje na gruzijsko ozemlje.

Rusija je Gruzijo obtožila, da njene sile silovito bombardirajo Južno Osetijo, čeprav je gruzijski predsednik Mihail Sakašvili sprejel predlog EU-ja za premirje v Južni Osetiji, ki ga je Rusija takoj zavrnila. Priče so tako poročale, da so gruzijski bojni helikopterji bombardirali okolico južnoosetijske prestolnice Chinvali, kar je v nasprotju z zatrjevanjem Tbilisija, ki trdi, da so prekinili vojaške operacije v pokrajini.

Rusko obrambno ministrstvo je zanikalo navedbe gruzijskih oblasti, da so ruske sile med prodorom na gruzijsko ozemlje zavzele mesto Gori, ki leži 60 kilomterov od Tbilisija. Gruzija naj bi začela premeščati svoje vojake iz bližine Južne Osetije proti Tbilisiju, da bi lahko ubranila prestolnico.

Moskva je potrdila, da so njene sile iz separatistične pokrajine Abhazija prodrle na gruzijsko ozemlje in vdrle v mesto Senaki. Namen tega prodora je preprečiti nove napade na Južno Osetijo in pregrupiranje gruzijskih sil. Po "eliminiranju" gruzijske grožnje so se ruske sile umaknile iz mesta, so sporočili iz ruskega obrambnega ministrstva. Že prej naj bi ruske sile vdrle v gruzijsko mesto Zugdidi in zavzele tamkajšnjo policijsko postajo. Sakašvili je sicer še sporočil, da naj bi ruske sile zavzele tudi pristaniško mesto Poti ob Črnem morju.

Rusija niti ne razmišlja o mirovnem predlogu
Sakašvili je v Tbilisiju mirovni predlog podpisal ob navzočnosti francoskega zunanjega ministra Bernarda Kouchnerja, ki je po pogovorih dejal, da je gruzijski predsednik sprejel "skoraj vse" predloge Evropske unije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) za konec spopadov. Mirovni predlog vsebuje tri točke: prekinitev ognja, mešane mirovne sile in umik vojske na začetne položaje.

Evropski diplomati bodo mirovni predlog prenesli v Moskvo, a ga je ta že zavrnila in sporočila, da niti ne razmišlja o njem, saj Gruzija še naprej izvaja vojaške operacije in med drugim uporablja tudi težko orožje. Rusija, ki v celoti nadzoruje južnoosetijsko prestolnico Chinvali, zahteva brezpogojen in popoln umik gruzijskih enot ter zavezo k nenapadanju obeh separatističnih pokrajin.

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je dejal, da se vojaške operacije za vnovično vzpostavitev miru v Južni Osetiji bližajo koncu, in dodal, da bodo ruske mirovne sile v pokrajini naredile vse za zaščito ruskih državljanov. V telefonskem pogovoru s finsko predsednico Tarjo Halonen je tudi predlagal, da se v Južno Osetijo napoti misija Ovseja.

Cheney žuga s prstom Rusiji
Svet je nad krizo na Kavkazu vse bolj zaskrbljen. Vse glasnejše kritike na dejanja Moskve prihajajo iz ZDA, ki so močan zaveznik Gruzije. Ameriški podpredsednik Dick Cheney je v pogovoru z gruzijskim predsednikom Mihailom Sakašvilijem zatrdil, da "ruska dejanja ne bodo ostala nekaznovana", in dejal, da bo imelo nadaljevanje nasilja resne posledice na ameriško-ruske odnose in na vso mednarodno skupnost.

Ameriški predsednik George Bush je ob koncu obiska na Kitajskem ruskemu premierju Vladimirju Putinu izrazil zaskrbljenost zaradi neprimernega ruskega odgovora na krizo v Južni Osetiji. "Najhuje obsojamo bombardiranje ciljev zunaj meja Južne Osetije."

A Putin mu ni ostal dolžan in je Američanom namenil ostre besede. Ameriška podpora Gruziji v konfliktu po Putinovem mnenju kaže cinično razmišljanje, značilno za obdobje hladne vojne. Hkrati je ZDA obtožil, da so Gruziji pomagale pri vrnitvi njenih vojakov iz Iraka, da bi se lahko bojevali v domovini. Vrnitev 2.000 gruzijskih vojakov iz Iraka in njihovo namestitev v okolico Južne Osetije je potrdil tudi Tbilisi.

Nato obtožuje Rusijo
Oglasil se je tudi generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer, ki je Rusijo obtožil uporabe čezmerne sile in kršenja ozemeljske celovitosti Gruzije. Nato je na aprilskem zasedanju Gruziji obljubil, da bo v prihodnosti postala članica zavezništva, vendar zaradi ruskega negodovanja ni želel določiti natančnega datuma priključitve.

Zaradi krize na Kavkazu je Moskva zahtevala izredno srečanje med Natom in Rusijo, ki bi potekalo na ravni veleposlanikov. Tiskovna predstavnica zavezništva Carmen Romero je sporočila, da je še prezgodaj govoriti o tem, ali bo potekal poseben sestanek z Rusijo.

Cilj Rusije strmoglavljenje Sakašvilija?
O razmerah na Kavkazku je spet, že četrtič, razpravljal Varnostni svet Združenih narodov, ki pa mu znova ni uspelo sprejeti skupne izjave. Veleposlaniki so le pozvali strani, naj umakneta svoje enote na položaje, ki sta jih zasedali pred izbruhom spopadov šestega avgusta, Rusijo pa, naj spoštuje ozemeljsko celovitost Gruzije.

Ameriški veleposlanik Zalmaj Khalizad je ruskega kolega Čurkina izzval z obtožbo, da želi Moskva z vojaško silo odstaviti demokratično izvoljenega Sakašvilija, pri čemer se je skliceval na pogovor z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in ameriško državno sekretarko Condoleezzo Rice. Čurkin mu je odgovoril, da je pojem "sprememba režima" zelo dobro znan ZDA.

MZZ odsvetuje potovanje v Gruzijo
Slovenija se je pridružila pozivom k prekinitvi ognja, ministrstvo za zunanje zadeve pa do preklica odsvetuje potovanje v Gruzijo. Po podatkih ministrstva so v Gruziji tri slovenske državljanke, vse pa so v stiku z veleposlaništvom. Slovenki, stari 19 in 26 let, ki sta sodelovali na poletni šoli, se v torek vračata v domovino, slovenska novinarka Polona Frelih pa na nemirnem območju ostaja.

A. P./G. V.