Pri gradnji elektrarne že od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja sodeluje tudi Rusija. Zato ni nenavadno, da je vodja iranske jedrske agencije Ali Akbar Salehi pred časom dejal, da je Bušer simbol sodelovanja med Iranom in Rusijo.

Iranci pa po pisanju britanskega medija BBC-ja še naprej dvomijo o delovanju elektrarne - tega projekta se je namreč pred daljnimi 35 leti lotil že sam šah. Iranci so pri večdesetletnem zavlačevanju projekta dobili vtis, da ali država obrača denar na njihov račun ali pa je pokleknila pred pritiski zahodnih sil.

"Če in ko bo jedrska elektrarna začela delovati, bo to trenutek narodnega ponosa in dejanje, ki ga bo Iran zagotovo slavil, saj bo s tem mednarodni skupnosti pokazal, da je sposoben delati pod močnimi zunanjimi pritiski in sankcijami," je dejal BBC-jev dopisnik iz Kaira Jon Leyne.

Glede na to, da bo Bušer pod popolnim nadzorom Rusije, ki bo jedrski objekt vodila, ga zalagala z gorivom in odvažala jedrske odpadke, zdaj nekateri le mislijo, da Iran vendarle ne bo prideloval jedrskega orožja. Je pa zanimivo, da je še nedavno Rusija privolila v strožje sankcije Združenih narodov proti Iranu, saj naj bi ta že proizvajal jedrsko gorivo v svojih jedrskih objektih za bogatitev urana, kar pa nekdaj perzijska država vztrajno zanika.