Spora med državama je izbruhnil po tem, ko je kolumbijski predsednik Gustavo Petro v nedeljo sporočil, da ni dovolil pristanka dvema ameriškima vojaškima letaloma s kolumbijskimi državljani, izgnanimi iz ZDA, češ da gre za nedostojanstven način izgona.

"Pravkar sem bil obveščen, da dva repatriacijska poleta iz Združenih držav z velikim številom nezakonitih kriminalcev nista smela pristati v Kolumbiji. Ta ukaz je izdal kolumbijski socialistični predsednik Gustavo Petro, ki je med svojimi ljudmi že tako zelo nepriljubljen. Petrova zavrnitev teh poletov je ogrozila nacionalno varnost in javno varnost ZDA, zato sem svoji administraciji naročil, naj nemudoma sprejme naslednje nujne in odločne povračilne ukrepe," je na svojem socialnem omrežju Truth Media v nedeljo pojasnil Trump.

Med drugim je napovedal uvedbo izrednih 25-odstotnih carin na vse blago, ki prihaja iz Kolumbije v ZDA, carine pa bi se v enem tednu povečale na 50 odstotkov.

Poleg tega je napovedal prepoved potovanj in preklic vizumov za kolumbijske vladne uradnike in njihove zaveznike ter popolno uvedbo izrednih bančnih in finančnih sankcij ter okrepljene mejne preglede kolumbijskih državljanov. "Ti ukrepi so šele začetek. Kolumbijski vladi ne bomo dovolili, da krši svoje pravne obveznosti glede sprejemanja in vračanja zločincev, ki so bili vsiljeni ZDA," je še pojasnil Trump.

Petro je v odziv napovedal uvedbo lastnih carin, a nato vendarle popustil. Kolumbijski zunanji minister Luis Gilberto je med večerno novinarsko konferenco povedal, da sta se strani sporazumeli glede vračanja migrantov.

Iz Bele hiše so sporočili, je Kolumbija privolila, da sprejeme kolumbijske priseljence z vojaškimi letali "brez omejitev ali zamud". Trump je nato umaknil grožnjo s carinami, medtem ko se bo izdajanje novih vizumov na ameriškem veleposlaništvu v Bogoti nadaljevalo šele ob pristanku prvega letala z deportiranci. Iz Bogote pa so sporočili, da je Washington privolil, da bo izgnane kolumbijske državljane obravnaval z dostojanstvom.

Petro: ZDA ne smejo obravnavati kolumbijskih migrantov kot kriminalce

Kolumbijski predsednik Petro je opomnil, da ZDA z migranti ravnajo kot s kriminalci, in takšno ravnanje obsodil. Na družbenem omrežju X je najprej zapisal, da bo Kolumbija izgnane migrante sprejela domov s civilnimi letali, in dejal, da jih je treba obravnavati dostojanstveno in spoštljivo. "ZDA ne smejo obravnavati kolumbijskih migrantov kot kriminalce," je zapisal Petro in opozoril, da je v Kolumbiji 15.660 Američanov brez ustreznega statusa priseljenca.

Uporaba ameriških vojaških letal za izvajanje deportacijskih poletov je del odziva ameriškega obrambnega ministrstva na Trumpovo ponedeljkovo razglasitev izrednih razmer na področju priseljevanja. Ameriška vojaška letala so v petek izvedla dva podobna poleta, vsakega s približno 80 priseljenci brez ustreznih dovoljenj, v Gvatemalo.

Mehika je prejšnji teden po navedbah neimenovanih virov za več ameriških medijev zavrnila prošnjo za dovoljenje za pristanek ameriškega vojaškega letala z migranti. Kasneje naj bi več izgonov izvedli na civilnih letalih.

Kritike tudi iz Brazilije

Kolumbija se je s kritikami ameriških deportacij pridružila Braziliji. Brazilsko zunanje ministrstvo je v soboto obsodilo ponižujoče ravnanje z brazilskimi izgnanci, potem ko so jim na komercialnem letalu za deportacijo vklenili roke. Po prihodu so nekateri potniki poročali tudi o slabem ravnanju med poletom, so poročali lokalni mediji.

Predsednica Hondurasa Xiomara Castro je zaradi radikalnejših ukrepov ZDA pozvala k nujnemu sestanku Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC).

Deportacijski poleti niso novost, a je nova ameriška vlada v ta namen začela uporabljati vojaška letala, med drugim je vsaj en tak polet izvedla na relaciji ZDA–Gvatemala.

V skladu s Trumpovimi obljubami iz ZDA te dni poročajo o okrepljenih dejavnostih zvezne agencije za priseljevanje in carine (ICE), ki je zadolžena za prijetje tujcev brez zakonitih pogojev za bivanje v državi.