Prizori tistega dne še vedno preganjajo levo vlado novega predsednika Luiza Inácia Lule da Silve, zato si vse od nastopa položaja zdaj prizadeva zagotoviti, da vojaški poveljniki branijo največjo južnoameriško demokracijo in se ne vmešavajo v politiko.

Grožnja ni samo hipotetična – Brazilija je preživela štiri vojaške udare – nazadnje leta 1964, ki sta mu sledili dve desetletji brutalne diktature.

Lula je pred težko nalogo. Vojska je polna Bolsonarovih podpornikov, njena vloga v novi vladi pa se vse bolj krči. Lula je že zamenjal več kot sto vojaških častnikov, ki jih je na ključne položaje imenoval njegov predhodnik, s civilisti, prav tako je nadzor nad obveščevalno agencijo zdaj preselil na svoj kabinet.

“Lula je moral urediti svoj odnos z vojsko, da bi lahko vladal, in bo to še naprej počel,” je za AP povedal Carlos Melo, profesor politologije na univerzi Insper v Sao Paulu. Melo pravi, da je brazilska vojska že dolgo prepričana, da ima "neke vrste skrbništvo nad političnim procesom v državi", Bolsonaro pa je to prepričanje samo še podžigal.

Nostalgija za dnevi vojaške diktature

Bolsonaro, nekdanji vojaški stotnik, je imenoval več kot 6000 vojaških častnikov na delovna mesta znotraj svoje vlade in uvedel proslavo ob obletnici vojaškega udara leta 1964, da bi tako krepil nostalgijo po dnevih vojaške vladavine.

Čeprav so tisto obdobje zaznamovale kršitve človekovih pravic in izguba državljanskih svoboščin, pa ga imajo Bolsonaro in številni njegovi podporniki v toplem spominu kot čas močnega nacionalizma, gospodarske rasti in konservativnih vrednot.

Lulova prizadevanja ukrotiti vojsko štejejo za povsem zgrešena. “Nehaj zreti v vzvratno ogledalo in vladaj vsem Brazilcem," je dejal v intervjuju Bolsonarov nekdanji podpredsednik, general Hamilton Mourão, ki je zdaj senator.

Paiva na mestu poveljnika vojske

Najbolj bistvena Lulova poteza do zdaj je bila, da poviša generala Tomása Paivo v poveljnika vojske. 62-letni Paiva se je zavezal, da bo držal vojake proč od politike in da bo spoštoval izide oktobrskih volitev, na katerih je Lula tesno premagal Bolsonara.

Je pa Paiva tudi priznal, da je večina vojaških poveljnikov glasovala za Bolsonara, in pred svojimi podrejenimi izrazil obžalovanje, da je zmagal Lula – le tri dni, preden mu je novi predsednik ponudil napredovanje. Pozneje je Paiva trdil, da so bile njegove izjave napačno razumljene.

Bodo vojaki kaznovani?

Še vedno ni jasno, kaj se bo zgodilo s pripadniki vojske, ki so bodisi sodelovali pri izgredih 8. januarja bodisi niso ukrepali. Nekateri analitiki menijo, da bi bilo nujno, da jih Lula kaznuje, saj da bi to odvrnilo od podobnih akcij v prihodnje. Na stotine civilistov, ki so sodelovali v izgredih, je bilo obsojenih na zaporne kazni, a vojakom je bilo do zdaj prizaneseno.

V Lulovih prvih dveh predsedniških mandatih (2003–2010) je njegov odnos z vojsko zaznamovala bolj sprava kot konfrontacija, pravi novinar in dober poznavalec brazilske vojske Fabio Victor.

A 8. januar je očitno malce spremenil Lulovo taktiko. V nasprotju z Bolsonarovo administracijo le malo pripadnikov vojske dela v predsedniški palači, Lulovi zavezniki v kongresu pa si prizadevajo za ustavne spremembe, ki bi jasneje definirale vlogo vojske – in jo omejile. “Danes je Lula do vojske zelo sumničav,” je še dejal Victor za AP.