Protesti so potekali v več mestih po državi, največji je bil v prestolnici Ciudad de Mexico. Tam se je po navedbah tamkajšnjih oblasti zbralo 90.000 ljudi, medtem ko organizatorji njihovo število ocenjujejo na 500.000, poroča britanski BBC. "Borimo se za demokracijo," je dejala neka protestnica, ki je nosila čepico z napisom "Roke stran od INE-ja."

Mehiški senat je v sredo z 72 glasovi za in 50 proti potrdil zakon, ki predvideva zmanjšanje proračuna in števila zaposlenih pri nacionalnem volilnem inštitutu (INE), ki skrbi za organizacijo volitev na zvezni ravni. Zakon bo začel veljati, ko ga potrdi tudi predsednik države Andres Manuel Lopez Obrador.

Po navedbah INE-ja bi nova zakonodaja zmanjšala število zaposlenih za kar 85 odstotkov in odpravila 300 okrožnih odborov, ki so ključni pri organizaciji volitev. Po besedah predsednika Lopeza Obradorja pa bi davkoplačevalci z reformami prihranili okoli 150 milijonov dolarjev na leto.

Predsednik podpira novo zakonodajo

Lopez Obrador je že od prevzema predsedniškega mandata kritičen do INE-ja. Volilni organ med drugim obtožuje goljufanja in zatiskanja oči pred "polnjenjem volilnih skrinjic, ponarejanjem volilnih dokumentov in kupovanjem glasov". Trdi, da bo reforma izboljšala volilni sistem, in zatrjuje, da proteste organizira skupina skorumpiranih ljudi, ki si želijo prevzeti oblast.

Mnogi v državi pa zakon opisujejo kot napad na demokracijo pred predsedniškimi volitvami, ki bodo potekale prihodnje leto, zato vrhovno sodišče pozivajo, naj ga razveljavi.

Lopez Obrador je bil izvoljen na položaj predsednika države julija leta 2018, potem ko je bil dvakrat predtem neuspešen. Ko je leta 2006 prvič kandidiral, je zbral manj kot odstotek manj glasov kot kasnejši predsednik Felipe Calderon, zato ni želel priznati izidov, volilno komisijo pa je obtožil goljufije. Tudi leta 2012, ko je izgubil proti Enriqueju Peñi Nietu, je izpodbijal izide.