Več ljudi je bilo ranjenih, lokalni mediji so prizorišče protestov opisali kot "bojišče", poroča BBC. Izbruhnili so spopadi, ko so se protestniki skušali prebiti do poslopja parlamenta.

Zdravstveno oskrbo naj bi potrebovalo več deset protestnikov, tudi nekaj poslancev. Najmanj pet opozicijskih poslancev naj bi bilo hospitaliziranih.

Poškodovanih naj bi bilo tudi najmanj 20 policistov. Policija je aretirala 15 ljudi.

Ljudje na ulicah so opozarjali, da bodo predlagani ukrepi prizadeli milijone Argentincev. "Ne moremo verjeti, da v Argentini razpravljamo o zakonu, zaradi katerega bomo nazadovali za 100 let," je dejal 55-letni odvetnik Fabio Nunez.

Obsežen paket reform, ki ga je predlagala vlada desničarskega predsednika Javierja Mileia, naj bi med drugim uvedel privatizacijo več podjetij v državni lasti, davčne olajšave za velike vlagatelje, davčne reforme in reforme trga dela, znižanje pokojnin in omejevanje delavskih pravic.

Mileievim ukrepom med drugim nasprotujejo levičarske stranke in sindikati, ki so reforme označili za neoliberalne in nepravične. Vlada je morala svoje predloge precej oklestiti, da je dobila podporo v parlamentu.

Senat naj bi predlog potrdil v četrtek, nato pa bo o njem spet glasoval še spodnji dom parlamenta. Ta je predlog po sprejetih precejšnjih dopolnilih sprejel že aprila.

Urad predsednika Mileia se je v izjavi zahvalil policiji, protestnike pa označil za "teroriste", ki da so poskušali izvesti "državni udar".

Milei je medtem napovedal, da bodo Argentino "spremenili" v "najbolj liberalno državo na svetu".

Novi argentinski predsednik je po izvolitvi leta 2023 napovedal ostre ukrepe. Njegova vlada je ukinila 50.000 delovnih mest v javnem sektorju, zmanjšala subvencije in ukinila socialne programe, kar je sprožilo proteste. Kritiki trdijo, da Mileieve reforme številne potiskajo globlje v revščino in ogrožajo prihodnost države. Letna inflacija se približuje 300 odstotkom.