In zdi se, da je vse več mestnih oblasti dejansko odprtih za to idejo, ki se na prvi pogled zdi mnogim skrajno radikalna. Na primer proti protestnikom odkrito nastrojenemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu.

"ZAKON & RED, NE PA UKINITEV SREDSTEV ZA POLICIJO IN NJENA RAZPUSTITEV. Radikalno levim demokratom se je zmešalo!" je tvitnil v ponedeljek.

A če bodo res ukinili javna sredstva za policijo (ang. defunding) in jo razpustili, to ni ideja, ki bi se porodila med trenutnimi množičnimi protesti. Protesti so v ZDA izbruhnili zaradi smrti temnopoltega Georgea Floyda, ki je umrl ob aretaciji, potem ko ga je policist Derek Chauvin skoraj devet minut s kolenom stiskal za vrat. In celotni koncept niti ni tako radikalen, kot se zdi, zagotovo pa ne anarhističen –- zgolj socialen in logičen.

Sorodna novica 8 minut, 46 sekund do smrti: "Če se lahko zgodi Georgeu, se lahko komur koli"

Za krčenje proračunov organom pregona in preusmeritev sredstev v revne (temnopolte) skupnosti neposredno prek javnih storitev si aktivisti in lokalne organizacije prizadevajo že dolgo časa, a šele zdaj dejansko opažajo, da imajo pri tem vse več podpore - podpirajo jih tudi izvoljeni predstavniki lokalnih oblasti.

Glavni argument za tovrstne pobude je, da – dokazano – vlaganje vse več sredstev tako v policijo kot v zapore ne doprinaša ne k zmanjšanju kriminala ne k zmanjšanju policijske brutalnosti.

Reforme obrodile jalove sadove

Vsi poskusi reform policijskih praks v zadnjih letih pa v resnici niso obrodili sadov. Policisti morajo biti na primer zdaj opremljeni s telesnimi kamerami, zaradi česar je sicer res mnogo primerov nepotrebne brutalnosti prišlo v javnost, kar sicer ne bi, po drugi strani pa se policisti sami niti s kamerami ne zadržujejo kaj dosti.

Sorodna novica Tragedija "peterice iz Centralnega parka" razgalila gnilost kazenskega sistema ZDA

Kot menijo aktivisti, bi bilo zato precej bolj smotrno, da bi ta sredstva (ali vsaj večji del sredstev) namenili v prvi vrsti za dostopnejša stanovanja, zaposlovanje, javno zdravstvo, izobraževanje in druge ključne programe.

Konkretno: namesto krepitve policije in policijskih (represivnih) ukrepov popolno zrušenje tradicionalnega sistema kazenskega pregona. Zmanjšanje policijske prisotnosti v revnih soseskah temnopoltih in latinskoameriških skupnostih, zmanjšanje interakcij med policijo in civilisti ter s tem zmanjšanje nasilnih srečanj. Iskanje "nepolicijskih rešitev za težave, s katerimi se spopadajo revni", kot so usposobljeni strokovnjaki (psihologi), ki bi se odzivali na primere, ko gre za primere psihičnih stisk ali za zlorabo mamil.

Trenutno je policiji prepuščena cela paleta zadolžitev, za katere ni usposobljena, tistim, ki pa za to so, oblasti vztrajno krčijo proračune in zmanjšujejo njihove pristojnosti. Prav tako oblasti pospešeno krčijo proračune za šole, bolnišnice in knjižnice, zlasti v revnejših soseskah, ne pa tudi za policijo, vse skupaj pa vodi v nekakšen začaran krog nasilja, ki rojeva nasilje.

"Ljudje po vsej državi so pripravljeni za postavitev okvira za odvzem sredstev policiji," je za revijo Time povedala Patrisse Cullors, soustanoviteljica organizacije Black Lives Matter (BLM).

"Pripravljeni smo odškrniti policiji dele znotraj njenega proračuna, ki so resnično nesmiselni. Policija ne bi smela biti zadolžena za krizo duševnega zdravja. Ne bi smela biti zadolžena za ukvarjanje z brezdomstvom. Ne bi smela biti zadolžena za 'podpiranje' odvisnikov. To so tri področja, ki jih lahko zlahka črtamo iz policijskega proračuna in jih prepustimo zdravstvenim strokovnjakom."

"Z odvzemom sredstev policiji zmanjšamo njene možnosti, da poseduje z viri, ki nato škodijo našim skupnostim. Gre za reinvestiranje tega denarja v temnopolte skupnosti, skupnosti, ki se jim je odvzemalo največ sredstev in javnih storitev," je še dejala.

BLM trenutno zbira podpise za peticijo, ki poziva k odvzemu sredstev policiji na državni ravni.

BLM-jev sopobudnik je MPD150, lokalna organizacija iz Minneapolisa. "Tisti, ki bi se odzvali na krizo v naši skupnosti, bi morali biti ljudje, ki so najbolje usposobljeni za spopadanje s temi krizami," navaja MPD150 na svoji spletni strani.

Sorodna novica Protesti v ZDA: Zahteve po koncu rasizma v državi, ki na rasizmu temelji

"Namesto tujcev s pištolami bi morali biti tisti, ki se odzovejo prvi na klic, strokovnjaki za duševno zdravje, socialni delavci, zagovorniki za pravice žrtev in drugi pripadniki skupnosti. Zakon in red se ne vzpostavljata z organi pregona, ampak z izobraževanjem, delovnimi mesti in programi za duševno zdravje, ki se revnim skupnostim pogosto odrekajo. Mi hočemo doseči širši dostop do vseh teh treh stvari."

Za policijo namenjenih 115 milijard dolarjev

V zadnjih 40 letih so se stroški delovanja policije v ZDA potrojili in znašajo vrtoglavih 115 milijard dolarjev, kažejo podatki ameriškega statističnega urada. V večini mest je proračun za policijo znatno višji kot proračun za javne storitve in druge oddelke – losangeleška policija na primer dobi 1,8 milijarde dolarjev, kar je več kot polovica vseh sredstev, namenjenih za Los Angeles.

Zaradi pandemije novega koronavirusa so številna ameriška mesta in zvezne države drastično zmanjšali proračune za izobraževanje, mladinske programe, umetnost in kulturo, parke, knjižnice, javna stanovanja itd., posegov v policijo pa ni bilo, navaja Guardian. Do zdaj.

"Tako dolgo je imela policija nekakšen monopol nad konceptom javne varnosti, tako da je bila zgolj omemba česar koli, povezanega z odvzemanjem sredstev policiji, razumeljena svetoskrunsko," je za revijo Time povedal Philip McHarris, raziskovalec na univerzi Yale.

"Mislim, da gre delno to pripisati dejstvu, da smo v nekakšnem momentu, ki ga nismo imeli še nikdar prej. Pri tem ne gre zgolj za rušenje sistema, gre tudi za rušenje pojmovanja, da so policisti 'javni oskrbniki', katerih naloga je varovanje skupnosti. Mnogo temnopoltih Američanov in drugih pripadnikov etničnih manjšin nima občutka, da jih policija varuje."

Številna mesta že krčijo sredstva

Praktično čez noč, kot neposredni odziv na proteste, so nekateri župani in izvoljeni predstavniki oblasti spremenili svoja stališča do financiranja policije. Župan Los Angelesa Eric Garcetti je napovedal 150-milijonski rez v sredstva za policijo le dva dni za tem, ko je dobil zeleno luč za proračun, po katerem bi se policiji sredstva povišala za sedem odstotkov. Aktivisti za pravice temnopoltih se zavzemajo za zgolj 5,7 odstotka mestnega proračuna za policijo, ne pa za 51 odstotkov, kar so županovi nameni.

Newyorški mestni svetnik je pozval k preusmeritvi sredstev iz policije v vrednosti ene milijarde dolarjev (newyorški proračun za policijo znaša šest milijard). V Philadelphii, Baltimoru, Washingtonu, San Franciscu in številnih drugih mestih so lokalne oblasti izrazile podporo določeni obliki ukinitve sredstev ali pa vsaj nasprotujejo zvišanjem proračunov za policijo. V Charlottu so svetniki podali pobudo, s katero bi prepovedali nakup kemijskih sredstev za uporabo proti protestnikom.

Še edina rešitev omejitev policije?

Najdlje so šli v Minneapolisu, kjer je devet od 13 mestnih svetnikov glasovalo za predlog, da se policijski oddelek povsem razpusti, vzpostavi pa se "nov model javne varnosti", ki bo usmerjen k skupnosti.

Mimogrede, statistika je pokazala, da v Minneapolisu policija uporabi silo proti temnopoltim sedemkrat pogosteje kot proti belopoltim, za temnopolte Američane pa je 2,5-krat večja verjetnost, da jih bo ubila policija kot za belopolte.

Ob tem še dodajamo, da je bil Minneapolis eno tistih mest, kjer so dejansko izvajali vse priporočene reforme policije, kot so tečaji usposabljanja proti rasizmu in kako se ogniti uporabi sile. Tovrstni programi, skupaj s telesnimi kamerami, vzpostavljeni pod Barackom Obamo po protestih leta 2014 zaradi ubojev Michaela Browna in Erica Garnerja, stanejo mesta na milijone, včasih milijarde dolarjev. A učinka ni.

Minneapolis so navajali kot zgled teh programov, usmerjenih v reformo policije. Georgea Floyda je ubila minneapolška policija. In Chauvin je, medtem ko je hladnokrvno poslušal Floydove prošnje, da ne more dihati, večkrat posmehljivo pogledal naravnost v kamero. Prav tako ga niso niti malo zmotili očividci, ki so policista moledovali, naj že vendar popusti, saj da bo sicer Floyd umrl.

"Telesne kamere ne bodo ustavile policije pred ubijanjem. Samo sprevrgle so to ubijanje v javni spektakel," je v mnenjskem članku v New York Timesu prejšnji teden zapisal Farhad Manjoo, ki piše tudi, da preprosto ni druge oznake za Chauvinova dejanja pred kamerami, pred očmi prič, kot da se je dobro zavedal, da je policija tako močno zaščitena, da lahko povsem nekaznovano izvaja tudi umore.

Odvzem sredstev policiji se dejansko zdi še edini ukrep, h kateremu se lokalne oblasti niso zatekle v poskusu ustavitev smrti v policijskem pridržanju. Ali kot se je pred dnevi zapisalo reviji The Nation v naslovu: "Edina rešitev je ukinitev sredstev za policijo." "Umora Georgea Floyda in Breonne Taylor dokazujeta, kar smo že vedeli – 'reforma' policije je spodletela," pišejo.

Nasilni prijemi tudi za nenasilne protestnike

Kritiki pobud za ukinitev financiranja policije v prvi vrsti izpostavljajo bojazni, da bo z zmanjšanjem sredstev policiji ali celo popolno razpustitvijo le-te kriminal skokovito narastel, v ZDA pa bi zavladala anarhija.

Protiargument zagovornikov je, da sta policijski in zaporniški sistem rasistična ter da povzročata ogromno škode in so zaradi njiju posamezne skupnosti dejansko manj varne. Izpostavljajo še, da pri večini policijskega dela v nobenem primeru ne gre za preprečevanje nasilja, policija pa da ima katastrofalno statistiko razreševanja umorov, posilstev in družinskega nasilja.

Njihov dodatni argument je skrajno militanten odziv policije na aktualnih protestih (uporaba solzivca nad mirnimi protestniki, nasilno suvanje starca in mladoletnikov na tla, uporaba gumijastih izstrelkov, gumijevk, s policijskim vozilom nad nenasilne protestnike, s helikopterjem nad protestnike), iz katerega da je očitno, da je policija nagnjena k nasilju tudi takrat, ko na drugi strani ni nobene grožnje javni varnosti.

Manj policije, več kriminala? Niti ne.

V njihovo korist govorijo raziskave, ki navajajo, da bi manj policijske prisotnosti dejansko pomenilo manj kriminala. V obdobju nekaj tednov med letoma 2014 in 2015 so newyorški policisti namreč v protest županu uprizorili nekakšno delno stavko, da bi dokazali, da če bodo manj prisotni na ulicah New Yorka, bo mesto manj varno.

A se je izkazalo ravno nasprotno. Ko niso preganjali manjših prekrškarjev, kot sicer jih, je raven kriminala dejansko upadla, je pokazala raziskava, objavljena leta 2017 v reviji Nature Human Behaviour, ki je temeljila na dostopni statistiki newyorškega policijskega urada.

Ti izsledki so precej porušili teorijo, na katero se sklicuje policija, češ da mora preganjati manjše prekrškarje, da bi preprečila večje zločine. Raziskovalci so to ovrgli in navedli, da agresivne poulične policijske akcije, uperjene proti zanemarljivim prekrškom, lahko pripeljejo do družbenih motenj in vodijo v porast kriminala.

(Pre)strogi policijski ukrepi, ki najbolj prizadenejo predvsem revne, kot so visoke globe za prometne prekrške, lahko tudi ustvarijo razmere, v katerih je večja verjetnost, da se posamezniki zatečejo v kriminal. Ko so v New Yorku ukinili nadvse kontroverzno politiko "ustavi in preišči", s katero so naključno ustavljali in izvajali telesne preiskave (predvsem predstavnikov manjšin), pa se število zločinov po ukinitvi te prakse ni povečalo.

Policijski sindikati, ki imajo v ZDA veliko moč, se na vse pretege upirajo tudi najmanjšim reformam (na primer evidentiranju vsakič, ko policist v osumljenca uperi pištolo) in prevzemanju odgovornosti v primerih, ko osumljenec umre zaradi prekomerne uporabe sile. Pri tem se sklicujejo na nepodprto tezo, da bodo s proračunskimi rezi ameriška mesta manj varna.

Le redki policisti stopijo pred sodnika

Mimogrede, primeri, da bi bil policist ovaden, kaj šele obsojen, zaradi prekomerne uporabe sile, so skoraj neobstoječi. Po podatkih podatkovne baze Henryja A. Wallacea, ki spremlja statistiko policijskega nasilja, je bilo v zadnjih 15 letih le 110 policistov obtoženih umora zaradi streljanja, čeprav vsako leto policija ustreli okoli 1000 ljudi. Od teh 110 je bilo obsojenih le 42. Če bi v drugih primerih lahko vsaj vložil zasebno tožbo, je v primeru policistov to zelo težko, saj uživajo t. i. "usposobljeno imuniteto".

Množični protesti proti policijski brutalnosti, ki so zajeli ne le ZDA, ampak cel svet, so prisilili oblast, da je izdala obtožnice proti Chauvinu in nazadnje še proti trem policistom, ki so njegovo počasno ubijanje Georgea Floyda zgolj pasivno opazovali. Policisti, ki so marca vdrli v domovanje medicinske tehničarke Breonne Taylor na podlagi posebnega naloga, s katerim lahko policija vstopa v zasebna stanovanja, ne da bi lastniku sporočila svoj namen, in jo šestkrat ustrelili, ker so mislili, da v stanovanju poteka trgovina z mamili, so še na prostosti.

Na koncu statistika govori sama zase – policija v ZDA v enem tednu ubije več ljudi kot večina evropskih držav v enem letu. V zaporih v ZDA pa je več ljudi na prebivalca kot kjer koli drugje na svetu – 655 na 100.000 prebivalcev (podatek iz leta 2016). Za primerjavo: v Kanadi ta delež znaša 114, v Veliki Britaniji 146, v Španiji 133, na Norveškem 73, na Nizozemskem 69, na Japonskem pa 48.

Sorodna novica Ameriški sen: zaporniški posel kot oblika novodobnega suženjstva

Leta 2015 je bilo v zaporih po svetu zaprtih skupno okoli 10,35 milijona ljudi – od tega samo v ZDA 2,2 milijona, kar pomeni 21 odstotkov celotne svetovne zaporniške populacije, čeprav so ZDA zgolj 4,4 odstotka svetovnega prebivalstva. Več smo o tej temi na naših straneh že podrobneje pisali.

Policija zgodovinsko vzpostavljena za represijo temnopoltih

Ob tem je treba poudariti, da Trump s svojo retoriko priliva olje na ogenj, nikakor pa ni tisti, pod katerim bi Amerika zdrsnila v to stanje militarizacije policije in institucionaliziranega rasizma. Kot v svoji oddaji Last Week Tonigt with John Oliver izpostavlja Oliver, so bile policijske službe v ZDA že zgodovinsko prepletene s teorijo bele nadvlade. Sam koncept organov pregona je bil v večji meri vzpostavljen za implementacijo zakonov, vzpostavljenih za podreditev temnopoltega prebivalstva.

Tako so bile prve policijske enote na jugu ZDA dejansko postavljene za lov za pobeglimi sužnji. Kot nekakšni najeti vigilanti, kot za CNN razlaga Isaac Bryan, predstojnik Centra za temnopolte politike na univerzi UCLA. Po odpravi suženjstva so bile policijske enote na čelu uveljavljanja segregacije, pri čemer so nemalokrat tudi policisti sodelovali pri linčih temnopoltih Američanov.

V 70. letih prejšnjega stoletja so nato vodile "vojno proti mamilom", ki je disproporcionalno prizadela Afroameričane, in preganjale zgolj manjša posedovanja trave. V 90. letih pa je sledila omenjena sporna politika policijskega pregona vsakega najmanjšega prekrška, da bi tako domnevno preprečili večje zločine, to je bila tudi newyorška praksa "ustavi in preišči".

Od skoraj 700.000 ljudi, kot so jih ustavili naključno na vrhuncu leta 2011, jih je bilo 90 odstotkov Afroameričanov in Američanov latinskoameriškega rodu. "Vsa ta zgodovina je dobesedno vgravirana v naše organe pregona," pravi Bryan.

In na čelu pobud, ki so v zadnjih 30 letih dale največ pooblastil policiji, ni bil republikanec, pač pa demokrat, Bill Clinton, ki sicer nikdar ni zamudil priložnosti, da bi se skušal populistično dobrikati temnopolti Ameriki, na primer s svojim igranjem saksofona in vabljenjem temnopoltih izvajalcev, kot še izpostavlja Oliver.

In kdo naivno misli, da bo Joe Biden (ki ukinjanju sredstev za policijo nasprotuje) v primeru zmage na novembrskih volitvah prinesel svež veter in konkretne pobude za zajezitev sistemskega nasilja in rasizma? No, to je kandidat, ki je prejšnji teden kot primer "mirnejšega reševanja" napetih soočenj predlagal, naj policija strelja na primer v nogo, ne v srce.