Orkan Debby je kopno Floride dosegel pri kraju Steinhatchee in prinesel sunke vetra z močjo 130 kilometrov na uro. Nad toplimi vodami Mehiškega zaliva je Debby v preteklih dneh dobila veliko moči in iz tropske nevihte prerasla v orkan, zdaj pa naj bi postala še močnejša.

Strokovnjaki svarijo, da bi lahko orkan povzročilrazmere, ki bi ogrozile življenja ljudi. V nekaterih predelih Floride bi bili lahko valovi visoki tudi tri metre. Pot naj bi orkan nato nadaljeval proti severu in prizadel zvezni državi Georgia in Južna Karolina, ki bi lahko doživeli "morda zgodovinsko deževje" z obilnimi poplavami. Najbolj sta ogroženi mesti Savannah v Georgii in Charleston v Južni Karolini.

"To bo nevihta vseh neviht. Premika se zelo počasi, a vzhodni obali bo prinesla rekordno količino dežja. Govorimo o katastrofalnih poplavah," je dejal Jamie Rhome, namestnik direktorja ameriškega centra za orkane (NHC).

Po poročanju ameriških medijev ima orkan Debby podobne značilnosti kot orkan Harvey, ki je Teksas prizadel avgusta leta 2017. Ko se je pomaknil v notranjost, se je spremenil v tropsko nevihto, vendar je ostal nad zvezno državo in Houstonu prinesel obilno deževje, ki je zahtevalo več kot sto življenj in povzročilo za več kot 120 milijard dolarjev škode.

V treh zveznih državah izredne razmere

Floridski guverner Ron DeSantis je vpoklical 3000 članov nacionalne garde in za večino območij razglasil izredne razmere. Evakuacijo je za zdaj ukazal le za nekaj okrožij. Izredne razmere sta razglasila tudi guvernerja Georgie in Južne Karoline.

Vremenoslovci so napovedali, da lahko v letošnji sezoni orkanov, ki se je začela prvega junija, v Atlantskem oceanu pričakujemo veliko število orkanov, med njimi naj bi jih bilo od štiri do sedem večjih. Če se bo to uresničilo, bo število orkanov večje kot v rekordnem letu 2005, ko sta se pojavila tudi uničujoča orkana Katrina in Rita.

A za zdaj je v Atlantiku nastal le en orkan, Beryl, ki je prizadel karibske otoke in mehiški polotok Jukatan.