Jay Sekulow in John Dowd, zadnji je vodil Trumpovo odvetniško ekipo vse do aprila letos, ko ga je zamenjal nekdanji newyorški župan Rudy Giuliani, sta v 20 strani dolgem pismu posebnemu tožilcu Robertu Muellerju, ki ga je objavil New York Times, zatrdila, da predsednik ZDA ne more ovirati preiskave, saj ima kot predsednik popoln nadzor nad vsemi zveznimi preiskavami in jih lahko kadar koli iz katerega koli razloga ustavi.

Donald Trump si do zdaj te nove pravne teorije ni upal preizkusiti in se je omejil le na kritike preiskave posebnega tožilca Muellerja na Twitterju in pred svojimi podporniki na zborovanjih. Tožilec Mueller preiskuje domnevno vpletanje Rusije v izid ameriških volitev leta 2016 in domnevno oviranje te preiskave ameriškega predsednika. Pri tem bode v oči predvsem odpustitev direktorja FBI-ja Jamesa Comeyja, ki je vodil preiskavo pred Muellerjem, in Trumpova izjava, da ga je odpustil ravno zaradi t. i. ruske preiskave.

Ustavni pravniki zavrnili stališče Trumpovih odvetnikov
Pravni zagovor Dowda in Sekulowa je naletel na največ kritik pri ideji o možnosti samopomilostitve predsednika, kar so ustavni pravniki po vrsti zavrnili z argumentom, da v ZDA ni nihče nad zakonom.

Giuliani je v nedeljo v več televizijskih oddajah vztrajal, da bi se Trump lahko sam pomilostil, vendar mu tega ni treba, saj storil nič narobe. Nekdanji župan je sicer priznal, da bi to bil politični samomor, saj bi sledil postopek odstavitve ali impeachment. Glede na to, da imajo v kongresu večino republikanci, pa impeachment tudi v tem primeru ni zanesljiv.

Giuliani pojedel zarečeni kruh
Ob tem je zanimivo, da je bil ravno Guliani tisti, ki je v primeru predsednika Billa Clintona leta 1998 zagovarjal nasprotno stališče, da se torej predsednik mora odzvati na poziv na zaslišanje. Pretekle izjave ga zdaj lovijo, zato poskuša Gualiani nastali položaj omiliti z besedami, da se pogaja o morebitnem zaslišanju, saj naj bi si tako on kot Trump želela, da bi se preiskave končala. Ob tem sicer trdi, da Trump ne bi smel na zaslišanje z argumentom, da je "resnica relativna".

Iz urada posebnega tožilca Roberta Muellerja so kot po navadi brez komentarja, vendar vse kaže, da se bodo kopja lomila okoli Trumpovega zaslišanja. Trump torej zaslišanje sicer lahko zavrne, a temu sledi uradni poziv, ki ga predsednik ZDA lahko izpodbija. A zadnjo besede bo imelo vrhovno sodišče v ZDA, tako kot v primeru Richarda Nixona, kjer je večina sodnikov iz vrst konservativcev. Ob tem ni zanesljivo, ali bodo sodniki ravnali enako kot republikanski kongresniki, zaradi česar se Giuliani o predsednikovem zaslišanju pogaja naprej. Najraje bi videl, da Trumpu zastavijo nekaj kratkih "neškodljivih" vprašanj, praksa, ki je ameriško pravosodje do zdaj ni izvajalo, a časi se spreminjajo.