Washington zahteva, da o sporu odloča poseben panel v okviru omenjenega dogovora. Trdi, da mehiški odlok o prepovedi genetsko modificirane koruze v moki in tortiljah za človeško uporabo ne temelji na znanstvenih podatkih in krši zaveze Mehike v skladu s trgovinskim dogovorom med ZDA, Mehiko in Kanado iz leta 2020.

Če bo panel razsodil v korist ZDA in Mehika ne bo spoštovala njegovega navodila, bo ameriška trgovinska predstavnica lahko uvedla kazenske carinske dajatve za mehiško blago, kar bi lahko sprožilo severnoameriško trgovinsko vojno, poroča Al Džazira.

Ameriška trgovinska predstavnica Katherine Tai je sporočila, da ZDA želijo, da Mehika izpolni svoje obveznosti na podlagi trgovinskega sporazuma in upošteva pravila na področju agrikulturne biotehnologije, ki temeljijo na znanosti.

Po njenih besedah je ključno, da ameriški kmetje lahko dostopajo do mehiškega trga in uporabljajo "inovativna orodja za odziv na izzive na področjih podnebja in prehrane".

Mehika kupi za okoli pet milijard dolarjev ameriške koruze letno. Večinoma gre za genetsko modificirano koruzo, ki se uporablja za hranjenje živine.

Mehika je pozvala ZDA k sodelovanju, da bi skupaj izvedli znanstvene raziskave o učinkih genetsko modificirane koruze na zdravje, a so, kot so dejali mehiški predstavniki, njihovi ameriški kolegi poziv zavrnili.

Ciudád de México zagovarja svoje stališče, češ da so njegove politike v skladu s trgovinskim dogovorom. Mehika namreč trdi, da genetsko modificirana koruza škoduje avtohtonim vrstam in bi lahko imela negativne učinke na zdravje.

Napovedali so, da bodo postopoma ukinili takšno koruzo za človeško uživanje, morda pa tudi za namene hranjenja živine, če se bo pokazalo, da tudi v tem primeru škoduje ljudem. ZDA so pomisleke Mehike zavrnile, češ da ne temeljijo na znanosti.