Oklahomski zemljiški juriš ni bil edinstven za ZDA v tistem času, velja pa za enega večjih in ključnejših. Zemljišča so pripadla tistim, ki so se zanje prvi potegovali, zanimanje pa je bilo izredno veliko.

Vse skupaj se je začelo, ko je takratni predsednik ZDA Benjamin Harrison 23. marca 1889 podpisal odlok, s katerim je sprostil ozemlje, poznano kot nedodeljena zemljišča (Unassigned Lands), nad katera so se nato aprila zgrnili ljudje od blizu in daleč.

Na tisoče in tisoče ljudi. Belih, jasno. Veliki juriš je za prvotno prebivalstvo Oklahome pomenil nekaj povsem drugega kot obete o lepši prihodnosti.

Posebni zakon o zemljiščih iz leta 1862 je navajal, da če naseljencu uspe najmanj pet let ostati na zemljišču, ki ga je naselil, in ga v tem času izboljšati, bo zemljišče tudi uradno njegovo. Mnogi so bili zelo navdušeni nad zemljiškim jurišem leta 1889 in so bili pripravljeni ustvariti si novo življenje na ozemlju Oklahome.

Juriš na indijansko ozemlje

Juriš, ki dejansko ni potekal na "nikogaršnji zemlji", ampak na indijanskem ozemlju (Indian Territory), je bil speljan v celoti na račun avtohtonega prebivalstva, plemen, ki so v tistem času poseljevala to območje – med drugim Čikasojev, Čoktavov, Čerokejev, Creekov, Čejenov, Komančev in Apačev.

Te so z njihovih prvotnih ozemelj na to območje preselili leta 1830, po izvolitvi predsednika Andrewa Jacksona, ki je odredil deložacije plemen z njihove (rodovitne) zemlje, na posebno za njih dodeljeno območje. Že pri tej prvi selitvi so se nad staroselci zgodila številna grozodejstva, ki so zdesetkala številna plemena.

Indijansko ozemlje je sprva veljalo za neprimerno in neustrezno za belo kolonizacijo, a do konca 19. stoletja, z izboljšanjem tehnik kmetovanja in rančerstva, so se nekateri beli Američani zavedli, da bi bilo indijansko ozemlje lahko dragoceno, zato so začeli pritiskati na ameriško vlado, da je dovolila belo poseljevanje območja.

Predsednik Harrison je leta 1889 privolil in s tem odredil prvega v dolgi vrsti odlokov, s katerim so staroselska plemena nazadnje povsem izgubila nadzor nad ozemljem.

Potek dogodkov 22. aprila je bil skrbno določen – za kose zemlje se je lahko potegoval prav vsak, imeli pa so le sedem tednov priprav, v tem času so se kot lačne hijene začeli zbirati okoli "nedodeljenih zemljišč", pripravljeni na juriš.

"Bumerji" (Boomers) so jih imenovali. Do 22. aprila jih je v šotorskih naseljih na vseh štirih koncih ozemlja bivalo že 50.000, navaja portal history.com.

Točno opoldne

Juriš se je začel ob 11.50, ko so vojaki v Fort Renu na zahodni meji pozvali vse, naj se postavijo v vrsto. Točno opoldne so ustrelili v zrak, zadonelo je iz topa in vojska je s tem dala znak za začetek.

Med 50.000 in 60.000 se jih je vsulo na ozemlje, peš, na konjih, na vozovih, slišal se je samo neznosni hrup, topot, rezget in pokanje bičev v zraku.

Do večera je ta množica ljudi zasedla na tisoče parcel, mesta kot Norman, Kingfisher, Guthrie in tudi zdajšnja prestolnica Oklahoma City pa so zrasla dobesedno čez noč. Opoldne je bila zgolj prazna prerija, zvečer pa so že stala provizorična mesta.

Kot so takrat zapisali v Harper's Weekly: "V ponedeljek, 22. aprila, ob 12.00 je imel Guthrie točno 0 prebivalcev. Še preden je padel mrak, jih je mesto štelo najmanj 10.000. V tem času so položili ulice, zakoličili parcele in sprejeli prve korake k ustanovitvi mestne vlade."

Prikaz pionirskega duha in lakomnosti

Številni naseljenci so nemudoma začeli obdelovati svojo novo zemljo in čakali so v dolgih vrstah, da bi prijavili parcelo.

Mnogo otrok je tem naseljencem, čakajočim v vrstah, prodajalo vodo iz bližnjega potoka po 5 centov za skodelico, medtem ko so drugi otroci zbirali posušene bivolje iztrebke, s katerim so podkurili v ognjiščih.

Do drugega tedna so se že odprle šole, v katerih so učili prostovoljci, ki so jim plačevali starši učencev, dokler niso oblasti vzpostavile uradnih šol. Do 22. maja je imela Oklahoma City že pet bank in šest časnikov.

Prvi oklahomski zemljiški juriš je bil izjemni prikaz tako pionirskega duha kot ameriške sle po zemlji, zaznamovala pa sta ga tudi velika lakomnost in neobvladljivo število goljufij.

Težava so bili predvsem t. i. "predčasniki" (Sooners), ki so vstopili na ozemlje pred uradnim datumom, s tem pa v naslednjih letih močno obremenili lokalna sodišča.

Vlada je skušala zemljiške juriše, ki so sledili, izvajati bolj nadzorovano, nazadnje tudi prek loterijskega sistema.

Do leta 1905 so imeli belopolti Američani v lasti že večino ozemlja na indijanskem teritoriju. Čez dve leti je območje, nekoč znano kot Indijansko ozemlje, vstopilo v ZDA kot nova zvezna država, 46. po vrsti, imenovana Oklahoma.

*V spodnjih dveh posnetkih arhivske fotografije zemljiškega juriša in prizor iz filma Far and Away z Nicole Kidman in Tomom Cruisom, v katerem so obravnavali tematiko zemljiškega juriša v Oklahomi.