Nemški kancler Olaf Scholz je v Berlinu sprejel kitajskega premierja Li Čjanga in ga pozval, naj Kitajska uporabi svoj vpliv na Rusijo in skuša doseči konec vojne v Ukrajini.

Kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov ima Kitajska "zelo posebno nalogo", je dejal nemški kancler. Poudaril je, da je pomembno tudi, da se Peking drži dozdajšnjih dogovorov in Rusiji ne dobavlja orožja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Ne sme biti nobene grožnje z jedrskim orožjem in vsekakor nobene uporabe jedrskega orožja. To ostaja nespremenjeno, hvaležen sem za to skupno in jasno izraženo stališče," je dejal Scholz, ki je ob tem poudaril tudi pravico Ukrajine do ozemeljske celovitosti in suverenosti.

"Miroljubno sobivanje po vsem svetu temelji na mednarodnem redu, ki temelji na pravilih, in ne na načelu prevlade najmočnejšega. Nobena država ne bi smela poskušati s silo spreminjati meja," je dodal.

Nemčija bo razvijala gospodarske vezi s Kitajsko

Scholz je po pogovorih s kitajskim premierjem dejal tudi, da je nemška vlada zavezana nadaljnjemu razvoju gospodarskega sodelovanja s Kitajsko, čeprav so se odnosi med državama v zadnjih letih poslabšali.

Nemška vlada je preteklo sredo objavila svojo prvo strategijo o nacionalni varnosti, v kateri je Peking označila za "partnerja, konkurenta in sistemskega tekmeca" ter Kitajsko obtožila, da v prizadevanjih za preoblikovanje svetovnega reda vedno znova deluje proti nemškim interesom.

Od zadnjih neposrednih kitajsko-nemških pogovorov leta 2018 je Berlin postajal vse bolj zaskrbljen zaradi omejevanja državljanskih svoboščin na Kitajskem, ravnanja z etničnimi manjšinami in zaradi kitajskih ambicij v indijsko-tihomorski regiji.

Li: Peking si želi boljših odnosov z Evropo

Li Čjang, ki je Berlin obiskal v okviru svojega prvega potovanja v tujino, odkar je bil marca imenovan za predsednika kitajske vlade, je medtem poudaril, da si Peking želi izboljšanja odnosov z Evropo in članicami EU-ja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Kitajska in Nemčija morata kot vplivni in veliki državi še tesneje sodelovati za svetovni mir in razvoj," je dejal Li, čigar država ostaja največja trgovinska partnerica Nemčije.

Tako Li kot Scholz sta ob tem danes poudarila tudi pomen sodelovanja na področju zelene energije in boja proti podnebnim spremembam.

Nočni napadi na Kijev, Lvov in Zaporožje

"Nov silovit zračni napad na prestolnico," so oblasti v Kijevu sporočile prek Telegrama. Napade naj bi izvedli letalniki, ki so prišli iz različnih smeri. "Za zdaj ni informacij o žrtvah ali škodi," so dodali. Samo nad Kijev je poletelo približno 20 letalnikov.

V Lvovu na zahodu države, ki je od meje s Poljsko oddaljen 70 kilometrov, so letalniki po navedbah vodje regionalne uprave Maksima Kozitskega napadli kritično infrastrukturo. Za zdaj ni jasno, ali so bile eksplozije posledica delovanja ukrajinskih obrambnih sistemov ali samih napadov.

Tudi vojaška uprava v Zaporožju na jugu države je sporočila, da sta bila mesto in njegova okolica tarča napadov na civilne objekte, natančneje na telekomunikacijsko infrastrukturo in kmetijske stavbe. Glede na prve informacije je ruska stran na mesto in njegovo predmestje izstrelila sedem raket tipa S-300. Zjutraj so se razmere umirile, kot je na Telegramu zapisal predstavnik mestnih oblasti Anatolij Kurtev, ni bilo ranjenih, prav tako ni bilo zadeto nobeno stanovanjsko poslopje.

Ukrajinska vojska je pozneje sporočila, da je njihova zračna obramba nad Ukrajino ponoči sestrelila 32 od skupno 35 izstreljenih brezpilotnih letalnikov.

Ukrajina je sicer od začetka ruske invazije s pomočjo Zahoda znatno okrepila svoje sisteme zračne obrambe. Vendar pa tiskovni predstavnik ukrajinskih letalskih sil Jurij Ignat opozarja, da vojaška pomoč Zahoda še vedno ne zadostuje za pokritje in zavarovanje celotne države pred zračnimi napadi.

"Sistemi zračne obrambe so nameščeni tam, kjer so najbolj potrebni, in ščitijo velika mesta, infrastrukturne objekte, jedrske elektrarne in fronto. Za pokritje države, kot je Ukrajina, pa imamo, milo rečeno, premalo zmogljivosti," je še dodal.

Zelenski: Ukrajina v protiofenzivi ni izgubila ozemlja

Ukrajinska vojska v trenutni protiofenzivi proti ruskim silam še ni izgubila ozemlja, je zatrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ukrajincem je v ponedeljek znova obljubil, da bo nad vsemi zasedenimi regijami na jugu in vzhodu Ukrajine sčasoma znova plapolala modro-rumena ukrajinska zastava.

"Na nekaterih območjih naši bojevniki napredujejo, na nekaterih pa branijo svoje položaje in se upirajo okupatorjevim okrepljenim napadom," je v ponedeljek v večernem videonagovoru dejal Zelenski. "Nimamo izgubljenih položajev. Imamo samo osvobojene," je dodal.

Pred skoraj dvema tednoma je ukrajinska vojska začela dolgo pričakovano protiofenzivo in po lastnih podatkih od takrat znova osvobodila osem ukrajinskih vasi in približno 113 kvadratnih kilometrov ozemlja. Hkrati pa je Kijev priznal silovit odpor Rusov in spregovoril o težkih razmerah na fronti.

Šojgu: Kijev načrtuje napad na Krim

Ukrajina po ruskih navedbah načrtuje napad na Krim z britanskimi raketami Storm Shadow in ameriškim artilerijskim sistemom Himars. Kot je še dejal ruski obrambni minister Sergej Šojgu, bi to pomenilo popolno vpletenost Združenega kraljestva in ZDA.

Ruski obrambni minister je posvaril pred hitrimi povračilnimi ukrepi, če bi Kijev zahodno orožje uporabil za napade na cilje na ozemlju Rusije ali na ozemljih ob Črnem morju, ki jih zaseda Rusija.

"Uporaba teh raket zunaj območja posebne vojaške operacije bi pomenila popolno vpletenost ZDA in Velike Britanije v konflikt in bi izzvala takojšnje napade na središča odločanja v Ukrajini," je opozoril Šojgu.

Ukrajinski generali so že večkrat dejali, da ne napovedujejo vnaprej svojih vojaških operacij.

Šojgu je še dejal, da je ukrajinska vojska od 4. junija sprožila 263 napadov na ruske položaje, a da so vse uspešno odbili. "Sovražnik ni izpolnil svojih ciljev," je dodal.

Nesreča v ruski tovarni smodnika

V eksploziji v tovarni smodnika v Rusiji so umrli najmanj štirje ljudje, več drugih je bilo ranjenih. Nesreča se je zgodila ob montaži rezervoarja za toplo vodo, so sporočili iz tovarne v mestu Kotovsk.

Med preiskavo razlogov so sporočili, da je imel pomembno vlogo "človeški dejavnik". Ruski preiskovalni odbor, ki preiskuje večja kazniva dejanja, je sporočil, da je začel preiskavo o kršitvi varnostnih predpisov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Rusiji, ki že približno 16 mesecev vodi obsežno vojno proti Ukrajini, so požari in eksplozije v vojaških in infrastrukturnih objektih vse pogostejši. Veliko jih je bilo posledica napadov, za nekatere pa so odgovornost prevzele ruske skupine, piše nemška tiskovna agencija DPA.