Nagrada naj bi pospešila širjenje demokracije v islamskem svetu. Ebadijeva je povedala, da islamska vera ni "nezdružljiva s človekovimi pravicami", in se izrekla proti vsakršni tuji intervenciji v Iranu.

Radio A1: TEMA DNEVA - Kdo je Širin Ebadi?

Iranske oblasti pa je pozvala k čim prejšnji izpustitvi iranskih političnih zapornikov. Številne mednarodne organizacije so pozdravile odločitev. Tiskovni predstavnik iranske vlade je izbiro Ebadijeve za Nobelovo nagrajenko za mir najprej pohvalil, nato pa komentar umaknil in pojasnil, da je bilo to njegovo osebno mnenje.

Odbor za nagrado je v obrazložitvi zapisal, da čeprav je zavedna muslimanka, ne vidi nasprotja med islamom in osnovnimi človekovimi pravicami. Po objavi svojega imena je Ebadijeva izrazila upanje, da bo nagrada pripomogla k izboljšanju človekovih pravic in demokracije v Iranu.

Ebadijeva je bila prva ženska sodnica v Iranu
Ebadijeva je postala leta 1974 prva ženska sodnica v Iranu, vendar je pozneje morala po islamski revoluciji leta 1979 odstopiti. Ebadijeva bo poleg časti prejela tudi nagrado, vredno 1,1 milijona evrov. Do zdaj je Nobelovo nagrado za mir prejelo le 10 žensk. Uradna podelitev nagrad bo 10. decembra, na obletnico smrti švedskega industrialca in izumitelja Alfreda Nobela. Ebadijeva je leta 2001 na Norveškem že prejela nagrado za človekove pravice, ki se imenuje rafto.

Pred podelitvijo kandidati Havel, papež, Lula in Karzaj
Kot morebitni dobitniki so se najpogosteje omenjali papež Janez Pavel II., nekdanji češki predsednik Vaclav Havel, brazilski predsednik Luiz Inacio Lula Da Silva in afganistanski predsednik Hamis Karzaj.

Lani je Nobelovo nagrado za mir prejel nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter.