Dokumenti, ki jih je razkril nekdanji sodelavec ameriške agencije NSA, kažejo, da želi NSA čim prej zgraditi tak računalnik, ki bi bil eksponentno hitrejši od klasičnih računalnikov. To je del 79,7 milijona ameriških dolarjev vrednega raziskovalnega programa, imenovanega Vdor v zahtevne tarče, poroča Washington Post.

Osnovni princip kvantnega računalnika je t. i. kvantna superpozicija, ideja, da lahko neki predmet obstaja v vseh stanjih. Medtem ko klasični računalnik uporablja binarne enote, torej bodisi ničle bodisi enice, uporablja kvantni računalnik kvantne enote, ki so lahko hkrati ničla in enica. Ravno to, da je videti nemogoče, leži v srcu kvantne teorije.

Hitrejši, a ne zaradi hitrosti
Klasični računalnik, ne glede na njegovo hitrost, mora opraviti en izračun za drugim, kvantni računalnik pa se lahko včasih izračunom, ki so nepotrebni za rešitev problema, izogne. Ravno v tem je njegova prednost, torej ne v hitrosti posameznih izračunov, temveč v zmanjšanju števila potrebnih izračunov, kar omogoča hitrejše in učinkovitejše doseganje pravilnega odgovora.

Kvantni računalnik pa je težko dosegljiv zaradi njegove izjemno krhke narave. Sestavni deli takšnega računalnika so lahko teoretično tudi posamezni atomi, fotoni ali elektroni. Da bi vzdrževali kvantno naravo teh računalnikov, bi morali biti ti delci ločeni od okolja, ki jih obdaja.

Učinki tako na področju medicine kot vohunjenja
Razvoj kvantnega računalnika je že dolgo cilj mnogih znanstvenikov, saj bi omogočal revolucionarni preboj tako na področju medicine kot izdelave umetne inteligence, pa tudi tega, kar si želi NSA, torej dekodiranja šifer. Ta tehnologija bi namreč omogočila premagovanje vseh sedanjih enkripcij, tudi tistih, ki jih uporabljajo države za zaščito svojih skrivnosti, še piše Washington Post.

Dokumenti, ki jih je razkril Snowden, medtem kažejo, da ni NSA nič bližje temu uspehu kot drugi v znanstveni skupnosti. "Ni verjetno, da bi bil NSA veliko pred preostankom sveta, ne da bi kdor koli za to vedel," je dejal Scott Anderson, profesor računalniške znanosti na Massachusetts Institute of Technology.

NSA pa je sodeč po razkritih dokumentih zaskrbljen predvsem zaradi napredka Evropske unije in Švice na tem področju. "Uporaba kvantne tehnologije na algoritmih za enkripcijo dramatično ogroža sposobnost ameriške vlade, da ščiti svoje komunikacije in prisluškuje komunikacijam tujih oblasti," piše v internem dokumentu, ki ga je priskrbel Snowden.

Leta 2009 so znanstveniki s klasičnimi računalniki razbili 786-bitno kodo, a so za to potrebovali dve leti in na stotine računalnikov. Da bi razbili 1.024-bitno kodo, ki se praviloma uporablja za spletne transakcije, bi potrebovali po predvidevanjih 1.000-krat več časa. Nekatera podjetja prehajajo že na 2.048-bitne kode, a tudi te naj bi bile ranljive za kvantni računalnik.

Do uspeha še dolga pot
Strokovnjaki niso prepričani, kdaj bo kvantni računalnik dosegljiv. Pred desetimi leti so nekateri menili, da bo tak računalnik narejen v desetih do stotih letih, Seth Lloyd, profesor kvantnega strojništva, pa je v nedavnem intervjuju za Washington Post dejal, da ne verjame, da takšnega kvantnega računalnika, kot ga želi NSA, ne bo še najmanj pet let.

Ena večjih ovir za razbijanje kod s kvantnim računalnikom je namreč ustvariti računalnik z dovolj kvantnimi enotami, kar je zaradi krhkosti teh računalnikov težko. Do konca septembra naj bi imel NSA nekaj teh enot, za razbijanje šifer pa bi bil potreben računalnik z več sto ali tisoč kvantnimi enotami več.

New York Times in Guardian pozivata k pomilostitvi Snowdna
Ameriški časopis New York Times (NYT) in britanski časopis Guardian sta ameriško administracijo pozvala k pomilostitvi Edwarda Snowdna, nekdanjega pogodbenega analitika NSA-ja, in omogočenju dostojanstvene vrnitve v domovino.

Z idejo o neke vrste dogovoru za Snowdnovo varno vrnitev v ZDA je ob koncu lanskega leta prvi prišel na dan visoki uradnik NSA-ja Rick Ledget. Izrazil je namreč zaskrbljenost nad tem, kaj vse lahko Snowden še objavi. Zaradi tega je menil, da bi mu lahko v zameno za vrnitev odnesenih informacij ponudili varno vrnitev brez zapora. Vrh administracije predsednika Baracka Obame je to idejo sicer takoj zavrnil.

"Ne zasluži si pregona"
Časopisa trdita, da poziva o pomilostitvi nista uskladila in da je skoraj istočasna objava povsem naključna. NYT piše, da so Snowdnove informacije ogromnega pomena in da si Snowden ne zasluži pregona vlade, katere nezakonite dejavnosti je razkril. Ameriške vlade sicer ne poziva k popolni amnestiji, ampak predlaga dogovor o nizki kazni.

Guardian na drugi strani predlaga popolno amnestijo in izraža upanje, da v administraciji že pripravljajo strategijo, ki bo Snowdnu omogočila vrnitev domov z dostojanstvom, ki si ga zasluži. Snowden, ki je lani poleti pobegnil iz ZDA s kopico skrivnosti NSA-ja in drugih obveščevalnih agencij, ki jih je posredoval izbranim medijem, na čelu z Guardianom in New York Timesom, je sicer obtožen vohunstva.

Zatekel se je v Rusijo, kjer je dobil zatočišče za leto dni. Azil so mu ponujali tudi v Latinski Ameriki, vendar pa zaradi ZDA in evropskih držav, ki jim pomagajo, tja ne more odpotovati.