Okoli 100 ljudi, med njimi predsednik Viktor Juščenko, je ponoči položilo vence pred spomenik žrtvam. "Danes se z globoko žalostjo spominjamo tistih junakov, ki so se bojevali proti jedrski nevihti in žrtvovali svoja življenja za nas ter naše otroke," je v posebni izjavi dejal Juščenko. Kot pretekla leta je v Slavutiču, mestu, 50 kilometrov oddaljenem od reaktorja, kjer je pred nesrečo živelo največ zaposlenih, ponoči potekalo bedenje.

Nesreča se je zgodila zgodaj zjutraj med izvajanjem varnostnega preizkusa, ko je eksplodiral četrti černobilski reaktor. Samo v Ukrajini, Belorusiji in Rusiji je bilo zaradi nesreče onesnaženih več kot 145.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, kjer še več kot desetletji pozneje posledice čuti pet milijonov ljudi.

Veliko ljudi, po nekaterih ocenah več kot 25.000, je umrlo, ko so odpravljali posledice nesreče in gradili poseben betonski sarkofag, s katerim so prekrili razdejani reaktor. Znani so bili pod imenom likvidatorji, prihajali pa so iz Ukrajine, Rusije in Belorusije.

V noči na 26. april je zaradi človeške napake ob 1.23 eksplodiral četrti reaktor. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela topiti. Ogromne količine radioaktivnih snovi, med 100 in 185 milijoni kirijev, so imele prosto pot v ozračje, kar pomeni, da je bilo sevanje za nekajkrat večje kot po jedrskem napadu na Hirošimo in Nagasaki ob koncu 2. svetovne vojne. Radioaktivne snovi so se zaradi neugodnih vetrov razširile daleč po Evropi, najbolj prizadete so bile Ukrajina, Belorusija in Rusija, posledice pa so čutili celo do Francije.

SZ najprej molčal
Takratne sovjetske oblasti so želele nesrečo prikriti in so šele 36 ur po nesreči začele evakuirati bližnje naselje Pripjat, svetovna javnost pa je za nesrečo izvedela šele, ko so več kot 1.000 kilometrov oddaljene švedske merilne postaje zaznale radioaktivno sevanje.

Černobilski forum, sestavljen iz predstavnikov osmih agencij ZN-a pod vodstvom IAEA-ja in ruske, ukrajinske ter beloruske vlade, je v poročilu leta 2005 zapisal, da je zaradi neposredne izpostavljenosti sevanju umrlo 50 ljudi, to so bili večinoma reševalci, ki so posredovali takoj, med nesrečo in po nesreči, in so večinoma umrli v nekaj mesecih po nesreči. Po Greenpeaceovih predvidevanjih bo zaradi posledic nesreče za različnimi oblikami raka zbolelo kar 270.000 ljudi.

Sevanje za sabo pustilo opustošenje
Med letoma 1992 in 2002 so odkrili tudi 4.000 primerov raka ščitnice, večinoma pri tistih, ki so bili med nesrečo otroci ali najstniki, številni prebivalci so zboleli za levkemijo, boleznimi srca in ožilja, psihosomatskimi in drugimi boleznimi.

Elektrarno so dokončno zaprli leta 2000, grožnjo za okolje pa še vedo predstavlja sarkofag, v katerem je okoli 200 ton radioaktivne magme in na katerem se že pojavljajo razpoke. Ukrajinske oblasti so končale obnovo starega betonskega sarkofaga, izdelani pa so načrti za nov jeklen sarkofag, ki bo prekril starega in preprečil možnost radioaktivnega sevanja. Graditi naj bi ga začeli še letos ali pa najpozneje na začetku prihodnjega leta, končan pa naj bi bil leta 2012.

K. T.