Prva napaka srbske policije naj bi bila, da so odpustili okoli 400 ljudi, zaradi česar je bilo posledično tudi manj akcij proti kriminalni združbi. A kot piše hrvaški Jutarnji list, je bila največja napaka, da nikoli niso izvedli preiskave o Miloradu Ulemeku - Legiji, pregledali niso niti lokacij, na katerih naj bi se ubežnik skrival.

Nekdanji načelnih srbske Upravne kriminalistične policije (MUP) Mile Novaković meni, da so bili podatki, kot so, kje se skriva Legija, s kom sodeluje in na kakšen način se financira, zelo pomembni. "S takšnimi napakami so pristojne institucije, po nesreči ali namerno, dopustile drugim pripadnikom zemunskega klana varnost in jim omogočile okrepitev ter dale možnost, da znova ubijajo po Srbiji in Hrvaški," je za srbski časnik B92 dejal Novaković.

Svet vrhovnega sodišča Srbije je sicer Miloradu Ulemeku - Legiji in Zvezdanu Jovanoviću - Zvekiju potrdil zaporno kazen 40 let za umor takratnega srbskega premierja Zorana Djindjića. Sojenje se je začelo 22. decembra leta 2003, devet mesecev po Djindjićevem umoru.

Pred kratkim so zgolj po naključju ob zagrebškem jezeru Rakitje našli ranjenega Sretka Kalinića, ki je prav tako osumljen Djindjićevega umora. Obračun med njim in še enim članom zemunskega klana Milošem Simovićem, ki so ga pozneje srbski policisti aretirali ob hrvaško-srbski meji, naj bi se zgodil zaradi ženske.

Hrvaško pravosodno ministrstvo naj še ne bi prejelo dokumentov o kriminalnih dejanjih, za katera je Kalinić obtožen, zato na Hrvaškem ni osnove za sprožitev kakršnega koli kazenskega postopka proti njemu. Predstavnica hrvaškega ministrstva je še dodala, da je Hrvaška od Srbije že leta 2003, ko je bila za Kalinićem razpisna Interpolova tiralica, zahtevala dokumentacijo o Kaliniću, a ta ni nikoli prispela v Zagreb.